Pa naj povem kdo sem Ime mi je Urška,stara sem 21 let,moj rojstni dan je 12.7 ravnokar sem se preselila iz mojega kraja v Novo Goricu,v okolici pravijo,da primorska zgleda tko,da vedno burja piha zato se moraš dobro držati svojega fanta ali hiše,da te ne odnese,imam na primorskem v mojem novem domu sosedo k se zjutraj ob 4 zbudi in pogovarja s svojimi kokoškami,kokoške so podobne sosedi,včasih jim tudi kakšno pesmico zapoje,ko pomislim nanjo se ne morem nehati smejati,imam balkon in imam poln razgled kaj počne,nism opravliva ampak je tako smešna gospa,pravijo,da ima na hrbtu grbo,ki jo ni mogoče izbrisatix:px o meni pravijo,da sem čudna in,da nikoli ne pišem po navodilih in vejice in napake v pisavi,zato imajo vedno po raznih forumih pritožbe proti meni,ampak nekaterim se zdim zabavna, ampak po večini se pritožujejo,res imam preveč,da povem,imam nekakšen svoj humor,ki ga je malo težje spremljati ampak bo nekako šlo ane?ne maram jaz krivic,ne maram laži in določena oseba pravi,da nimam napak,da sem popolna,ampak ne vrjamem v te besede,čeprav pravi,da vedno naredi kaj narobe in,da odpuščam sproti napake, njegove ampak,da pri meni ni napak,res čudno gledam kaj želi povedati,ta oseba,ki je podobna meni,to je pravi prijatel se mi zdi,jaz prihajam iz Kranj in sem totalni gorenski naglas,ko me je prijateljica vprašala,ko sem omenila beseco BECA,je mislila,da govorim o pevki,ki poje pesmi,kot je CECA,ampak kaj pomeni BECA,beca pomeni ovca kot BECEK,ampak BECA je ženskega spola,becek je nasprotnega vmesnega ni, jaz sem po duši umetnih in vedno bom kjerkoli bom do konca mojega življenja,rišem,oblikujem,ustvarjam,fotografiram celo strižem,moja življenjska zgodba bi zelo dolgo trajala,ker ne morem vse povedati o sebi bi na kratko,no moja soba v Kranju je moja umetnina na steni so polme in viseča mreža in je resnično popolna slika kar sem kdaj naprisala,tam v tist sobi je moje preteklo življenje,želim povedati,da nisem žurerski tip,niti ne maram polno ljudi na kupu,to se meni zdi dolgočasno,da bi hodila v lokale ali podobne stvari,tam ne bi najdla ljudi s kom lahko govorim,zato nisem tega počela kot počnejo vsi,my room is my party,ko sem risala in določene stvari dosegla v moji umetnosti,nekateri ljudje niso razumeli mojo umetnost,ker je drugačna,ljubim barve in moje stvari so zelo sijoče,žive najbrš zaradi mojega karakterja,dokler nisem videla tudi odzive na moje umetnine,je bilo težko to je moje srce tu je moj dom,in to sem jaz,nisem znan umetnik ampak sem pa čuden nikoli ne poslušam,kaj moram narediti,nikoli nisem ampak večina odzivov je bilo pozitivno zelo dobrih,ampak včasih bi najraje zajokala,ni enostavno in ni lahko,enostavno si drugačen,ko rišeš vsako potezo,se ti zdi,da boš našel kdaj sebe,ker v tem si ti sam to kar si,in moji občutki in čustva so bili nekako čisto bol žalostno,ko si risal,fotografiral,si sebe delal,in te čustva še vedno čutim,mogoče,ker imaš veliko za pokazati,in ne moreš včasih vrjet,kaj vse lahko narediš,kot prijatelje ne bi zapustil in jim pomagal,vem pišem v moškem stilu,sem še vedno punca,my style,sem imela nekatere ljudi okoli meni,ki nikoli niso sprejeli mene,lahko sem bila nekdo drugi ampak ne jaz,deleli so ogromne napeke,me przadeli na vseh področjih kar je možno ampak še vedno,ko me pokličejo dejasko mislijo,da je že vse pozableno,ker jaz odpuščam neglede kako hudo je,ne morem biti kot oni,ta oseba,ki mi je rekla popolna si,je mislila to,mene,in včasih resno mislim tako,da ne ranim jaz,ampak drugi mene,je rekel,oziroma jaz rečem in mislim mogoče zato,ker jaz ne morem ranit,drugi mene,to je moja usoda oziroma preteklost,ampak srce moje je drugačno kot ostali,to moram vedeti,ne bom govorila kakšne hudobije to te ljudje delali,ampak ko me je določena oseba prizadela,k rečemu temu ljubezen, sem stala na hribu,na enakem hribu kjer sva bila in vse je šelo na koščke,to tako boli,ne vem kako je prišlo,ta bolečina se je shranila v meni to leto,v želodcu,pravijo,da psihično potuje do želodca,da telo več ne zazna razliko med ljubeznijo in bolečino in tako me je bolelo ves čas,ko sem bila blizu osebe k me je imela rada je v želodcu ali v trebuhu tesnoba,bolečina,ni vedela razlike med ljubeznijo,ker je prepričevala vse dodatne poteze,ker nekoč je nekdo to izkoristil,da daš čisto vse,svojo dušo,srce,tebe nekomu,ampak potem nihče ni mogel poleg,ker ljubezni ni več obstajalo,le bolečina,ni moralo več sprejemati ljubezni,ker je bolelo in še vedno boli,če nekoga ljubiš tako,in ti še zadne upanje umre,ne moreš priti nazaj,ker moj krog ljudi me nihče ni maral,mogoče so me spovražili ne vem,sem morala oditi od doma,ker sem morala,ne bom govorila moje življenske zgodbe in kaj je bilo ampak morala sem iti lahko rečem z eno besedo sem bila čisto sama,čisto,vem občutek in vem kako je ampak so sedaj nisem obupala čeprav sem živela med ljudmi,ki me niso imeli radi,čeprav sem bila čisto sama od rojstva,do zdaj in zdaj se je spremenilo,ne vem kako hudo je bilo prej