konj

Ne, tolk ekstremno ni bilo mišljeno,.... Sej poznaš tisto: če preveč študiraš eno bolezen, na koncu že misliš, da jo že res tud imaš. No, nekako v tem smislu je bilo mišljeno...

Se strinjam, da pretiravanje ni dobro .... ampak je čist cool, če se na vsake kvatre mal gor ozreš.... da če ti nekje res ne gre/noče it, lahko potem še koga drugega kriviš - ne samo sebe ... malo tolažbe - začasne!

To se tud men vse bolj zdi... bolj ko brskam in preverjam tele svoje planete, vse bližje sem temu spoznanju.... Zdej se čist na nobenem področju ne dogaja nič, pol bo pa gužva taka, da se bo na vsakem koncu nekaj zahtevalo od mene. To samo potrjuje moja opažanja v zadnjih letih.... Da so za moje življenje značilni ekstremi... in da se temu ne bom mogla izognit, ampak je rešitev samo v prilagajanju. Hvala Bern za odgovor LP

Hmmm,... ja tud jaz se najdem v tehle zadnjih postih... Luna kvadrat Saturn, saturn v kvadratu z asc in neptunom... tud dost vode... v najstniških letih ful resna, študiozna, izgledala 5 let starejša, drugi užival, se hecal, bili pač mlado najstniško razposajeni, men pa je bilo vse brezveze, sem vse ful resno vzela.... Sem že mislila, da je kaj narobe z mano Potem sem dala homeopatijo skoz, ki me je pa ful pomladila, tko da odtlej izgledam 5 let mlaj... (zato me na na razgovorih za službo zdej očitno nobedn ne jemlje resno :xx!: ). Ne vem, če je bil medtem tud kak povratek planetov, ki bi lahko bil so-kriv za to. Drugače sem pa skozi leta prišla do tega, da imam itak življenje obrnjeno na glavo. Ko so drugi, "normalni ljudje", noreli, sem bila jaz resna (no, sej imam še vedno neki tega), zdej ko so se drugi zresnili, se ustalili, si začeli rihtat familijo, se bo pa men utrgal. :o|o: A pravite, da se Saturnovi povratki zgodijo tam okoli 28,29 leta? Ja, sej se mi zdi, da sem zmeri bližje. Me zanima, ali so ti povratki fiksno vezani na določena obdobja v življ. (kot pravi Bern: prvi Saturnov povratek, drugi...), ali pridejo ko pač pridejo in je čist in samo odvisno od našega horoskopa, kolk le-ta reagira na te povratke? Mal sem zmedena... malo zamenjujem tole z retro gibanjem planetov, pa najbrž ni to čist nič povezan Vem pa samo (ker mi je Lunca povedala), da mi je šel dobro leto nazaj (tam nekje pri 24letih) Pluton čez asc. Me je oviral in nagajal kolikor je vedel in znal. LP

Aja, kaj točno nam bo pa retro Neptun zagodel?? A ni to bolj na področju doživljanja samega sebe, notranji jaz.... A je večja možnost za kake depresije?

Ja, ampak se pri meni tud ful pozna tale Merkurjev retro. Prejšnji mesec sem bila ful tiha, se mi ni dal nič kaj zgovarjat, na razgovorih za službo se mi je skoz neki zatikal, sem imela težave pri izražanju...itd. Zdej, ko je Merkur spremenil smer, se mi je pa odprlo,... bi skoz neki gofljala, razpravljala, kr neki, tud brezvezne stvari, sam da je Lahko pa povem, da sem pa ful upala prejšnji mesec, glede na merkurjeve težave v komunikaciji, da bi me kdo poklical in rekel:" Joj, vam smo pa poslali negativen odgovor za službo, pa bi vbistvu morali pozitivnega dobit. Smo se zmotili" ... Sam se to žal ni zgodilo. Se Merkur ni hotel pozitivno zmotit. :xx!: Aja, nekje sem prebrala, da je bil zadnja leta Mars bolj v ospredju, pa da ga bo zdaj konec april, začetek maja nadomestila Venero, ki da bo igrala pomembnejšo vlogo kar tam naslednjih 8 let. Kaj pravite na to? LP

Joj Janja, kolk maš luštkano pujsiko zdej v ikonci .... xrosex

Ja, sej sem malo zafurala... Imam dva izračuna horoskopa, pa se malo razlikujeta... Eden je napačen, in jaz sem se zmotila in tukaj navajala aspekte iz napačnega (ga moram enkrat vreči stran ) Ampak drugače ni dosti razlike... odpade samo jupiter kvadrat uran, venera konj uran in saturn sekstil uran. Imam pa od vsega največ aspektov z luno (kar 9!), -pa v glavnem nič kaj preveč dobrih (npr s celo 11h je v inkonjunkciji - se pravi venero, marsom, merkurjem, uranom).... Tko, da je čist možno, da kljub temu, da je sama luna v dvojčkih, da ne bo dvojčkov Glede na to, da imam tako bussy luno, se bom najbrž v življ. bolj sama s sabo ukvarjala kot z otroci Sicer pa hvala za razlago..... če bo kaj otrok, bodo v roku 5 let, pa vam takrat poročam, če bo kaj posebnega LP

Tud Merkurja imam v škorpjonu, 11 hiša Njegove povezave z drugimi planeti pa so: merkur kvadrat jupiter merkur sekstil saturn merkur konjunkcija uran Na podlagi česa si pa prišla do punčke? Kaj se gleda oz. kaj nakazuje na punčko? A to, da je vladar bika Venera? A če bi bil pa mars, bi pa lahko rekli, da bo fantek?

Kaj je boljše: Venera retro ali Venera direkt? Ali je vseeno, .... samo, da je Venera

Mene pa zanima, če je kje v horoskopu nakazano, da bi bilo lahko več otrok naenkrat (dvojčki, trojčki...)? Namreč nikoli nisem bila, in tudi še sedaj nisem, kaj preveč navdušena nad otroci, samo vedno (tam od OŠ naprej) sem pa govorila, da ČE jih bom imela, bodo to dvojčki (in sicer dva fantka, ali en fantek ena punčka). Ta feeling pripisujem intuiciji. Zanima pa me, če se kje to v mojem horoskopu lahko potrdi? Imam pa: - 5.h v biku, in nobenega planeta notri - Venero, Mars In Uran v škorpijonu v 11 hiši (venera konj mars, venera konj. uran, jupiter kvadrat uran, saturn sekstil uran) - luno v dvojčku (luna inkonjunkcija uran,luna kvadrat Saturn) - v 8 hiši imam Jupiter v levu, pa baje malo Saturna v devici (ki je drugače v 9 hiši) - aja, pa še neptun na vrh 12, asc strelec, če je to kaj sploh važno pri tej temi.... Sem natrosila kar nekaj podatkov, ker ne vem kateri so pri tej temi važni in kje se to vidi. A se sploh lahko kaj napove samo iz mojega horoskopa, ali je nujno, da se mora gledat zraven tudi partnerjevega? LP

Deluje pomirjajoče in kot tolažba , ampak vseeno ne bi dala roke v ogenj za tole. Ne verjamem, ker enostavno trenutno ne vidim možnosti, da bi bilo to kje kaj kmalu res. :o|o: Hvala

Že res, pa je najbrž vseeno fino in prav, da je Vojko opozoril na razliko Tud jaz znam bit včasih površna, sploh pri izražanju (in ponavadi tam kjer najmanj pričakujem ), pa je čist vredu, da kdo potem opozori. Smo pač ljudje različni, nekdo bo razumel tako kot jaz, drug pa mogoče malo drugače- z drugega zornega kota. Ok, zdej pa res, LP

Nismo takšni - kakršni mislimo, da smo - ampak takšni, kakršne so nas oblikovale naše lastne misli. Vojko, sej sem pravzaprav imela točno to v mislih... Če imam več stvari v mislih, potem včasih kaj skrajšam, češ, da je to že tolk znano, da itak že vsi razumejo Marsa, včasih se tud men utrga

Zakaj pa stradati??? Zakaj pa poginiti?? Ne vem, ali si tukaj mislila konkretno name ali si se samo tako izrazila?!? Ker jaz sama sebi zgledam še vedno zelo živa!!! A zate pomeni post (pri hrani) stradanje? No, vidiš, meni ne. Zame pomeni post: Pazi na hrano!, Jej bolj zdravo! Zame osebno, bi bil pravi post res stradanje , zato se ga nikoli ne lotim.... Zakaj? Zato, ker se imam preveč rada, da bi samo sebe mučila s tem. Raje najdem sebi bolj prijazen, bolj učinkovit način. ČE pri hrani pazimo na to kaj damo vase, da se bomo bolje počutili, pa tudi na področju svoje psihe pazimo na to, s kakšnimi mislimi se hranimo - negativnimi ali pozitivnimi?. Sej poznaš tisto: SI TO, KAR MISLIŠ! Ne venomer misliti: Joj, kolk nimam moči, Joj, spet sem trčila v zid, Joj, ava, kako to boli...itd. NAJDI NAČIN, KAKO SI NABRATI MOČI - mi na forumu ti lahko damo nasvete, ampak to zgolj iz naših lastnih izkušenj.... A pazi: Kar mene krepi, pa lahko tebe pogubi!... Mi ti lahko pokažemo vrata, izhod iz tvojih muk... AMPAK SAMA boš morala ugotoviti katera vrata so ZATE prava in SAMA boš morala najti ključ, ki bo ta vrata tudi odprl!!! Nobeden ne bo namesto tebe! In nič ne pade z neba! Tako kot je rekla clean: delati je treba na sebi in zase!!! UGOTOVI, ZAKAJ SI TRČILA V ZID?! Kdo je ustvaril ta zid? In zakaj? Mogoče si sama nezavedno pri tem pomagala, pa tega ne vidiš ali nočeš videti??? Ugotovi, kako lahko podreš ta zid ali je kaka možnost, da ga obideš??? A ni nobene druge poti, mimo tega zidu??? KAKO TO BOLI? Ja, se strinjam, res boli...Ampak, če boš samo jamrala kako boli in se smilila sama sebi, nenehno premišljevala o tem, bo še bolj bolelo... Namesto tega pomisli raje na kaj pozitivnega. Tvoj moto: ne smiliti se drugim??? Predlagam ti, da ga spremeniš: NE SMILITI SE SAMI SEBI. Ker ne razumem, zakaj te skrbi kaj mislijo drugi o tebi?? Ali se komu smiliš a ne, a ni to njihova stvar? A ni to njihova stvar, če sploh pomislijo, da si vredna usmiljenja? Sploh se moraš vprašat zakaj naj bi drugi ljudje pomislili, da bi se jim morala ti smilit??? Kolikor jaz vem deluje to tako:tisto kar mislimo mi o sebi, se hočeš nočeš odraža navzven, zato potem tudi drugi mislijo tako o nas! Če se sami sebi smilimo in smo prepričani, da smo usmiljenja vredni (vsaj našega lastnega), potem podzavestno naši okolici oddajamo take znake, in posledično nas tudi drugi začnejo tako obravnavat. Izvor usmiljenja tako niso drugi, temveč ti! Premisli! S tem boš začela delati sama na sebi!! Življenje so vzponi in padci. Naša naloga je, da se naučimo vsakič pobrati, vstati!!! In tukaj si ti zdaj. Moraš vstati, samo nimaš moči. Pa ugotovi, kaj je tisto kar ti daje moč!!, kar te motivira! A se mi zdi, da boš najprej vseeno morala se otresti negativnih misli, nehati se smiliti sami sebi, in začeti gledati bolj pozitivno na svet,...ker šele potem boš lahko spregledala, kaj in zakaj je vredno živeti, in sploh kaj je tisto, kar te navdušuje. Mogoče to leži celo tik pred tvojim nosom, pa si samo ti tolk nezainteresirana, tolk nasičena z neko nejevoljo, da tistega enostavno ne vidiš (v pozitivni luči). Želje, pričakovanja, predstave, kako naj bi bilo nekaj urejeno ali kako naj bi nekaj potekalo... to ima vsak izmed nas. Ampak življenje ne teče vedno tako kot si mi želimo! Ko to ugotovimo, smo razočarani.... ampak še vedno upamo! Pa probamo pač kaj drugega, ampak tudi tam nam spodleti. So obdobja ko nam gre pač vse narobe, smo povsod neuspešni... in če se to prej ali slej ne neha ali se nikakor ne znamo pravilno spopasti s tem, se enkrat najbrž pojavi skrb, dvom, strah, se začnemo sikirati,se smilimo sami sebi, se sprašujemo: zakaj pa meni nikoli ne rata? Zakaj me pa on/a noče imet rad, noče moje družbe?, hudo nam je, pojavijo se negativne misli.....itd. Nekaj časa to traja, dokler ne ugotovimo, da pač tako ne more iti več naprej. ZAKAJ? Zato, ker škodujemo že sami sebi!!! In če imamo sami sebe vsaj malo radi, če se vsaj malo cenimo, tega pač ne bomo dovolili! .... A je tako? Upam, da se tukaj strinjaš z mano. Sej, paše mal pojamrat,...sej vsi to delamo. Ampak to je zgolj začasna varianta, zgolj začasna tolažba,... NI PA TO REŠITEV IZ KRIZE! Tolažbe nas lahko zgolj vzpodbudijo (v smislu pozitivne energije) k iskanju rešitve. (Zdaj pride tisto, kar sem označila zgoraj za nekakšen "duševni post".)= iskanje rešitve: Se usedemo, opravimo nek monolog sami s sabo, kjer pomislimo na naše neuresničene želje in pričakovanja, se vprašamo koliko nam le-te res pomenijo, ali so res tako važne v našem življenju, da se brez njih ne da živet, ali je on/a res edina na vsem tem ljubem svetu, ki nas lahko osreči, ali je res prava oseba za nas.....ipd. Ne moremo celo življenje gledati in misliti črno, jokati za nekaj, kar se nam pač ni uresničilo. Treba se je potruditi in najti nek način, da začnemo gledati spet pozitivno na svet, pogledati na stvari še s kakega drugega zornega kota. Če ne gre tako, pa drugače. Naše misli je potrebno preusmeriti drugam, se z nečim drugim ukvarjati... Nimamo moči zato?? Potrebno jo je najti! Kako? Vsak ima svoj način... Za nekoga je to: branje knjig za dušo, drugemu pomaga šport, tretjemu veliko pomeni, če lahko pomaga drugim ljudem, zato ker mu le-ti potem vrnejo tisto ljubezen, so mu hvaležni, spet drugi se enostavno vržejo v delo, samo da ne mislijo na vse hudo, kreativni ljudje začnejo slikat, risat, pesmice pisat...itd. 100 ljudi, 100 načinov. Tvoja naloga je, da se potrudiš in najdeš svoj način. Da ugotoviš, kaj tebe izpolnjuje, kaj ti da moč in oporo! Lej skwo,... Marsa, clean, zaspankaaaa,....in še mnogi drugi na prejšnjih straneh, smo ti v svojih postih napisali kar nekaj pomembnih cvetk, ali rešilnih bilk, ki ti lahko pomagajo do pravega odgovora za tvoje težave. Za njimi se skriva več kot izgleda le na prvi pogled!!! Svetujem ti, da tiste, katere so ti všeč, izpišeš, jih sprintaš in podčrtaš,...jih nalepiš nekam (na vrata, na hladilnik ipd), tako, da jih boš večkrat prebrala,... premišljuj o napisanem,... preberi kako knjigo (obstaja veliko knjig o tem), mogoče boš v kateri našla rešitev. Premišljuj, delaj na sebi !!!! Išči načine, odgovore, načine in rešitve!!! Sej, da ne boš mislila, to itak vsi delamo. Če padeš, je pač treba najti način, kako vstati! Potem ti svetujem, da se oglasiš zopet tukaj na forumu, prebereš vse poste v tejle temi od prvega do zadnjega..... In takrat boš spoznala, da jih bereš z drugačnimi očmi. xrosex LP

S temle se pa tud jaz čist strinjam Ko si mlajši in pa v tistih najbolj občutljivih najstniških letih, ko začneš iskati sebe in pa svoj prostor in vlogo pod soncem, to najbolj boli,... ampak čas zaceli rane in sčasoma tud to nekako prerasteš. So pa še vedno obdobja oz dnevi, ko smo bolj občutljivi in ta čustva nekako zopet "priplavajo" na površje... Takrat pomaga samoanaliza, beg v naravo, ali da sami sebe malo pocrkljamo z tistim, kar imamo radi,... si mogoče kaj privoščimo, preberemo kaj za dušo,... če je volja, lahko gremo tudi na kak obljuden kraj (pa ne preveč), a samo toliko, da imamo občutek, da nismo edini na tem svetu... Da obstajajo tudi drugi ljudje, ki imajo tudi svoje težave in skrbi... In nam je potem počasi lažje. ZA VSAKIM DEŽJEM ENKRAT POSIJE SONCE enkrat že... včasih prej.... včasih kasneje do takrat pa ne smemo obupati.... temveč sami sebe bodriti, pozitivno misliti, upati,.... xrosex Res je, da vsi težimo proti soncu, a tudi deževno obdobje ima svojo vlogo! In ko to enkrat ugotovimo in sprejmemo, se naučimo to izkoristiti oz. obrniti sebi v prid, to obdobje veliko lažje prebrodimo... Na koncu spoznamo, da smo se skozi vse to nekaj naučili, se notranje okrepili, kar nas dela samozavestnejše. .... (Jaz to včasih primerjam z nekakim "duševnim postom", ko očistimo svojo dušo vseh dvomov in negativnih misli, ki se včasih pojavijo kot nekakšni eho, protiutež, pozitivnih misli) Po dežju se potem še bolj razveselimo sonca in znamo še bolje uživati v njem. Hvaležni smo zanj,... saj ga po vsem hudem tudi res zaslužimo. LP

Oj Nino, A Lahko meni pogledaš za službo? Ful sem že sita vsega tega iskanja.. Sem prejela negativni odgovor za eno službo, katero sem si full želela, ...pa se mi ni posrečilo ... Kar je še huje, sem tvegala eno drugo službo za to, ker sem bila tolk prepričana, da bo tukaj pozitivni rezultat.. . Pravzaprav te kar ne upam vprašat, mam občutek, da boš rekel, da še nekaj časa ne bo nič? A mam prav?

12 let sem vsak dan nosila poltrde leče,... očal nisem marala. Potem so pa, po tolk dolgem obdobju, začele oči malo protestirat (očes. pritisk...), zato se prešla na očala. Tistega dnevnega menjavanja leče-očala-leče pa nisem marala. Motilo me je, ker so se morale oči vedno navajat na menjavo, pa tud jaz sem mogla biti skoz nekaj pozorna kaj imam/ nimam v očeh itd. Ali eno ali drugo... tako, da sem se odločila za očala. Čeprav se mi je sprva zdelo grozno, se nikakor nisem mogla navadit na misel, da bom odslej morala nosit očala, sploh ko nisem našla nobenega primernega okvirja. No, na koncu mi je uspelo,...Zdaj nosim očala brez okvirja, ker tako nimam občutka, da imam sploh kaj na nosu (so tudi zelo lahka). Pri okvirjih sem imela vedno občutek, da je moj pogled omejen (in s tem tudi pamet). Pač sem navajena na svobodo pri gledanju in se potem tako najboljš počutim. Pa bila sem sprva tud zelo občutljiva na debelino očal. Imam že kar visoko dioptrijo, tako da sem bila full vesela, ko sem imela možnost izbrati pri steklih neko novo specialno stanjšavo. Zdej izgleda, kot bi imela 3krat manjšo dioptrijo . Planiram pa v naslednjih letih iti na operacijo, samo se še nisem odločila kakšno, in pa seveda dnarčka je treba še prej nabrati.

Evo, spet vem nekaj novega... ...in zopet en razlog, da brskam naprej Velika hvala Mihela za odgovor Tisto kar si napisala Ruby pa bi veljalo tud zame, ja.... Zanimivo, ker sem ravno v zadnjem času premišljevala, kako se dostkrat tud najraj umaknem v svoj svet,... ker edino tako res kaj naredim zase. No, in evo.... lilit v 8 hiši... .. spet smo enga krivca najdl Hvala še enkrat, LP

Pozdravljena Mihela, Hvala ti za odgovor Glede izračunov: pri seštevku mi pride 120°45`, če to delim s 30, pride lilit v znamenje leva... Ja, ker je to peti element, sem mislila, da ga imam v peti hiši. Nisem vedela,, kako naj ga povežem z drugimi podatki v horoskopu. :o|o: Zakaj pa praviš, da naj bi ga imela v 7 ali 8 hiši?? A zato, ker imam v osmi Jupiter, ki je tudi v levu?? Pa predno bi lahko pogledala kaj pomeni moj limit, bi morala najbrž ugotoviti ali se giblje direktno ali retrogradno, a ne?! Pa mimogrede bi še to vprašala: 8 hišo imam v raku (pa nobenega izmed planetov v tem znamenju), ampak vsi astrologi preberete, da imam v 8. hiši Jupiter, ki je pa v levu? A to zato, ker je lev najbližji, mogoče po stopinjah? Sej najbrž spet kompliciram,... A te stvari mi res niso jasne...če bi šla gledat kako hudo literaturo, pa bi mi najbrž bilo še manj jasn. LP

Živjo Mihela, hhmm... v 5. hiši nimam nobenega planeta, je pa drugač v znamenju bika... Jah to razberem iz tistih izračunov (so 2-3 strani nazaj tud objavljeni)... ampak tam ni lilit nič omenjen...al ga pa jaz ne znam razbrat :o|o: Če izračunam lilit, mi pride za slabo stopinjo v levu v 5 hiši... Jah, ne vem kako to med sabo povezat... ? :o|o: Drugač me je vglavnem zanimal v zvezi s stopinjami: kdaj lahko rečeš, da si v enem znamenju, v primeru, da je teh stopinj bolj malo...?.. oz. bolj konkretno:če imam lilit v levu samo za slabo stopinjo ali to pomeni, da ima moj lilit sprednji trup v levu, rep pa v raku....in je prisoten vpliv raka še? A je to možno? A ne obstajajo tud primeri ko je nekdo, po stopinjah, vmes -med enim in drugim znamenjem?? Upam, da ne kompliciram preveč

naj ji bo ime Nina hehe, Konj, kar se tiče pomladi, ne bo nevem kaj, zdaj je še najboljš, možnost za kaj, pol kasnej, pa mrbit kaj, ampak no uradno se pomlad še niti začela ni tko da mrbit kaj sredi pomladi.. hehe vso sreco v Ja,ja.. Nina naj bo ...tko kot jaz je Nino kr dobr v karte pogledal Samo za mojo niso ble prave karte ... eh, bomo videli in preživel tnx Nino

EL Nino: Torej konj, hm trenutno ni nevem kaj, za pričakovat, v prihodnosti mrbit, bo kaj več, mrbit ma pa preprosto že kako drugo v mislih? kako dobro ga poznaš? Ojla, No, kake pol leta nazaj sva si bila malce bližje in takrat mi je, v moje presenečenje, "zlezel pod kožo". Pa je to postal očitno in se je umaknil. No, občasno sva vmes še malo komunicirala, pa nič tko posebnega... Čist možno, da ima že kako drugo v mislih. Meni tega ne bo priznal vse dokler res ne bo že v razmerju. Jaz bi rada zato "move on" in ga pozabila.... Mi lahko prosim pogledaš še, če mi bo pomlad prinesla kaj novega na področju ljubezni??

haha ...

Mene ste zgrešili.... Bi lahko kdo na kratko komentiral: Imam lilit v levu, 5.hiša, ampak za komaj 0°45`,... se pravi niti za eno celo stopinjo (dobr no, za eno, če zaokrožim navzgor)!? A to igra kaj vloge?? A lahko rečem, da ga imam celega v levu, ali je tud še kaj prisoten vpliv lilita v raku?? Pa zanima me kako veš, če imaš poudarjen lilit?...oz. kako pogledaš aspekte? A povežeš s planetom... Npr. imam pol Jupiter v levu v 8.hiši, 5. hišo imam prazno v znamenju bika, Jupiter kvadrat Uran in trigon Neptun.... a se gleda oz. poveže te podatke? tnx