rudi.rudi.

Čas; konstantni čas Kostantni čas se spremeni v premikajoči ,aktivno pretečeni čas. Vsak človek,ko se rodi, ostane '"ujet'" v svojem konstantnem času takratnega momenta sekunde ali minute ali obdobja.Ko je postal novo rojeno bitje,se pa premikajoči čas začne od njega oddaljevati in ga zapušča, se pa meri v sekundah ,minutah,dnevih,letih in tako naprej. Človek se v tem ujetem konstantnem času začne starati, bolj je premikajoči čas od njega oddaljen bolj je star. Konstantni čas je nespremenjen in je začetek enega stvarenja ali življenja. Najdeno okostje nekega bitja,bi morali reči, da je najden v potujočem času in to času, bitjinega konca. Znanstvenike že od nekdaj buri domišlija,da bi se nekako vrnili v preteklost ali odšli v prihodnost,kar pa bo mogoče le, ko odkrijejo nasprotje časa in njegovega delovanja v nasprotju. Zamisli si, da je '"čas'" ,kot ena meglica, katera se premika iz leve proti desni,in te oplazi, ko se rodiš, ti ostaneš v konstantnem času, ona pa se premika naprej.Ti se ne premikaš z njo naprej, se samo staraš.To pomeni se ti, ki stojiš, vizualno gledano na premikajoči čas, premikaš iz desne proti levi, se pravi v nasprotno smer. In ravno to nasprotje je bisvo časa,ki nam meša štrene, da bi odkrili četrto dimenzijo kamor spada '"čas'",to se pravi obrniti čas v nasprotje in njegove minljivost obrniti v povratnost. Dolgo časa nazaj, znanstveniki razmišljajo o fenomenu časa, kako ga dešifrirati,ali odkriti njegovo nasprotje ali minljivost. Prihodnost,katere se bo čas še dotaknil in jo naredil za minljivost se ne da ukrotiti ali razkriti,ne z pomočjo fizikalne,kemijske,mehanske ali biološke tehnologije. Znanstveniki so ob svoji nemoči odkriti definicijo časa to zaenkrat prepustili bodočim generacijam in to z teoretično mislijo,da se to da narediti z neko črvino ukrivljenega časa,kar pa z realnostjo v fazi življenja nima nobene zveze. Obstaja pa ena možna smer,katera pa je za enkrat še v fazi fenomena in to je duhovna smer in to v obvladljivosti moči možganj in to tisti del v katerem pa imamo zaenkrat blokado in jo neznamo odblokirati,ali pa se je bojimo,ker strah te je nečesa,kar ne poznaš in še nisi, kot neizpopoljeno bitje pripravljen na to. Ko si še v fazi konstantnega časa imaš to možnost vstopiti v telo in s tem narediti korak v minljivost,ali pa ostaneš v fazi potujoče energije iz katerega koli obdobja, ker tam ni minljivosti. Čas ni nekaj,kar lahko spreminjaš ali se po njem sprehajaš.Vpet v času, ko živiš se tudi za tabo briše spomin,ker ta faza '"živeti'" je pač tako prirejena na minljivost.Za seboj puščaš samo sledi preteklosti. Potuješ v preteklost samo z mislimi, posebno, če ti star človek kaj pove,kar se je v njegovi preteklih časih dogajalo.

Arhivni čas; drugi del Arhivni čas v fizičnem stanju ne moreš videti razen razne napetosti,ki se sproščajo in jih zaradi njihove reakcije opazi ali zazna tudi človeško oko. Arhivni čas je, kot sem že rekel čas ki ga ni, je konstanten in če bi ga gledal oziroma občutil iz pozicije neke duše bi zgledalo tako, kot neskončna gosta megla,nakopičenih vseh energij vesolja in tam, kjer je zemlja ali neki planet bi bila ta gostota gostejša in vrtinčasta ne bi bil planet viden kot ga vidiš v fizičnem svetu.Vse skupaj bi bilo videti kot milijarda raznih aver,katere se prepletajo med sabo. In ko se spuščaš kot duša v neko nišo vrtincev ni več vrnitve ta gostota te posesa v smer fizičnega sveta je pa to vse narejeno tako,da te vedno posesa tja, kjer te ni in to v neko mlado rojeno telo ,če te slučajno posesa v nepravilno tarčo(čl.novo roj.telo, katero ima ravnokar dobljeno dušo),da tam ni telesa brez duše te pa zavrtinči nazaj v meglo do naslednjega poskusa. Vse te niše so vhodi in izhodi v fizični svet, več vrst in se odpirajo samo tam, kjer je novo rojeno bitje in če si duša človeka jo zaznaš. Kaj je niša;svetleča odprtina ali nekakšen tunel,kateri je prehoden ob odhodu ali prihodu torej,tja ali nazaj.

Brez panike ! Tudi tam je vse pošlihtano,ne boj se.Tam imaš možnost potovati, kot potnik skozi čas,lahko pa si ujet v svojem konstantnem času in se ponavljaš vedno v istem času in obdobju.

Demoni Pod ruševinami stare cerkve v mehiškem glavnem mestu so našli 600 let staro ,dobro balzamirano mumijo,kar so znanstveniki domnevali,da gre za posmrtne ostanke utelešenega satana. Zmečkana postava človeka,kateri ima rogove podobne kozjim ,dolge podočnike zobe in razklana kopita ter rep,oči pa z dolgimi trepalnicami(po videzu je šlo za stvor ženskega spola) To je tipičen primer uspele spojitve živali in človeka,kar se je se je razvilo pri oplojevanju le teh v času,ko je bil človek evolucijsko nedorečen in je njegov razvoj bil še v fazi razvoja. Logično,da so tak stvor imeli takoj za demona,ker je bil zgrajen iz dveh genskih zasnov.Ker imajo živa bitja prioriteto preživeti je to bitje slučajno preživelo toda samo nekaj časa.Taka bitja so domači skrivali pred zunanjim svetom zaradi zgražanja in bojazni,da imajo v družini hudičev stvor. Kakšna neumnost,to nima nobene veze z nekim utelešenjem satana ali preobrazbo. le tega. Vse,kar je čudno in si ne znajo razložiti je potem to hudičevo delo,posebno pri takih pojavih pravijo ,da se je hudič že dostikrat preobrazil v neke spake,z elementi živalskih udov ali kaj drugega. Zakaj bi demon imel roge,parklje rep i.t.d.,lahko bi bil tudi vse kaj drugega,ker pa je bila koza najpogostejša,oziroma osnovna žival za preživetje v tistih časih, ko so iznašli hudiča.V tem primeru imamo fenomen, ki se je zgodil, genska spojitev dveh vrst. Tudi razni mitski liki pol človek pol konj je pripisati tem slučajem,lahko da so se včasih bolj dogajali taki fenomeni in zdaj manj,ker so ljudje in živali bolj ispopolnjene njihovi genski zapisi bolj previdni oziroma bolj nedotakljivi. Zato ne mešajmo resničnosti obstoja fenomena z neko versko mitološko nepreverjeno filozofijo o nekem bogu in demonu in njihovim obstojem,ko imamo na dlani človeško spako pol človek pol koza. Ko pa to bitje umre pa se njegova duša ne more reinkarnirati zaradi pomešanih energij in ostane v onostranstvu , ima pa moč ostati, kar par stoletji , z mešanjem pomankljivih energij z katerimi se duša kompletira na nek način tudi spreminja svojo osnovno obliko duha od osnovnega zanetka . V nekem zemeljskem obdobju se je genetika prav poigrala z mešanjem vrst in nastalo je veliko novih vrst,preživele so le tiste,ki so imele osnovno preživetveno moč. Tudi danes ponekod zapažajo neka čudna bitja živalskega porekla ,ki je nekam čudno naprimer ni volk,niti puma je pa nekaj vmes nekako poigravanje matere narave.Tako bitje nima evolucijske veje, ker se parjenje nagonsko vrši le z svojo vrsto ---toda, ko to bitje umre se njegova duša ne more reinkarnirati in če ima srečo se v naslednjih letih razblini,kot da ni nikoli obstajala.

gold; soglašam z teboj ! Brezo; Tudi z teboj soglašam le, da ni 70% ljudi zdravilcev temveč 100%, toda večji del od teh 100% v tem življenju, ki ga živijo ne bodo znali aktivirati del možgan, katere pa so prisotne v vseh glavah. Zdravljenje ni čaranje; in tudi znanost ne; temveč je videnje v vseh možnih oblikah in občutkih,prenešenih iz neuničljivosti oziroma večnosti.

Bojante;piše No, in iz tam nekje , iz nekega "Svetlega" Planeta, sem tudi jaz prišel . odg; se mi je zdelo,da nisi iz planeta zemlja,ko sem bral tvoj post; Praviš,da je moje pisanje zmota ---komaj čakam,da boš ti napisal svojo verzijo, tisto, tvojo tapravo !!!

Chypychyps; Nažalost ni knjiga pišem sam -!

Neverjetno, ali je zdaj to v modi, da se vsak loti zdravljenja in se ima za zdravilca ob enem pa zna vse, ve kako se zdravljenje vrši in na koncu še poučuje nadobudneže,ki bi tudi radi postali zdravilci. Igranje z temi stvarmi so poguba za tistega ,ki v osnovi ne ve kako se to lotiti in kaj delati z energijami,katere se pretakajo in sproščajo,rezultat pa je navlečenje negativnih energij,katere se stopnjujejo in lahko zagrenijo zdravo telo do mere, kjer ne bo več rešitve. Tako kot tudi ne more biti vsak avtomehanik,tako ne more biti tudi vsak zdravilec,oziroma energijski popotnik.(energijski popotnik se z svojo ohranjeno dušo reinkarnira neomejeno in si z tem kopiči znanje v fizičnem svetu kot tudi v duhovnem.) Zdravilec ne postaneš od jutri naprej,moraš biti rojen za to in skozi življenje zapažati stvari, katere niso dane vsakomur.Vse to je povezano z neobremenjenimi možgani z raznoraznim življenskimi standardi in doktrinami, katere so za to smer videnja čisto drugačna, kot jih že stoletja pojasnujejo razni univerzitetni experti. Ponavadi so taki ljudje v očeh drugih čudaki,ker ne razmišljajo tako, kot ostali, šablonsko šolani svet. Vsa ta vedenja in trditve o stvareh zdravilstva so navadna navlaka ljudi, kateri v osnovi vedo le malo teorije,resnica pa se jim z vsako trditvijo oddaljuje v smer megle.

Zgodi se čas,ko zapustiš mrtvo telo in se v trenutku znajdeš v onostranstvu,prostoru času, v katerem si mogoče že bil neštetokrat a se to v fizičnem svetu ne moreš spomniti do podtankosti, imaš samo prebliske,da si že nekajkrat umrl,ko pa si živel si pa imel vizije, da se ponavljaš in vedno, ko dobiš novo telo za nadaljnih nekaj desetletji se vtihotapiš v čl.telo,da lahko nadgrajuješ svojo dušo. Kako lahkotno je,ko izgubiš telo,neko breme katero je samo zato,da občutiš mraz,toploto,ljubezen,sovraštvo,srečo in nagon za razmnoževanje fizičnih teles,vse to pa tu nimaš vse to odpade,tu v onostranstvu teh čutov ni. Tu imaš edini čut,da ohraniš svojo meglico energije in to tako,da jo čuvaš in ohranjaš do časa,ko začneš zaradi minulosti oziroma razkrojenosti le te, spet v fazo fizičnega življenja. Čas v onostranstvu je čas,ki ne obstaja, ker ni minljiv,vse, kar občutiš je povezava svoje meglice in njeno ohranjanje v kar se da večjem obsegu ,vskok v fizični svet pa je mogoč v kateremkoli času skozi časovne niše arhiviranega čas. Ohraniti meglico je pomebno zato,ker lahko preživiš samo kot celota,vse kar tvori eno dušo pred vstopom v fizični svet je skupek vsega znanja,modrosti in izkušenj. Ostati v celoti,tako kot jata ptic,jata rib,sev bakterij, vsi ti imajo edinstveni fenomen inpulzne povezave in tako je povezana tudi naša duša oziroma neka vrstna oblika nematerialnega energetskega telesa zavesti. Da duša preživi, pa rabi energijo, katero dobi iz več različnih virov.Tam,kjer se nekaj dogaja zaradi trenja oziroma reakcije je vedno vir neke energije ali toplote in duša se z njo napolni,do take mere,da razhladi bljižno okolico.Z tem dejanjem pa je lahko delno zaznavna tudi iz strani fizičnega sveta ali, kadar hoče ta duša nekako vzpostaviti kontakt z tostranim svetom zaradi kakeršnegakoli razloga z raznim premikanjem stvari, vemo ,da je nekaj prisotno. Ozračje je kakor voda samo da je lažje in redkejše.Tako, kot se razprši črnilo morske sipe v vodi, se v zraku razprši duša. Kljub temu,da jo veže nevidna sila jo vedno nekaj ostane v okolju, kjer je zapustila mrtvo telo.Enostavno se vpije v predmete in zaradi odmika od celote in nepovezanosti z njo ostane tam lahko dolgo časa.Ta delček duše ostane tam in se hrani dokler se ne porazgubi,v tem času pa lahko straši z svojo pojavo.

Brezo pravi; Za tistega, ki hodi po duhovni poti so pa strahci ovira... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif odg;Seveda so ovira,toda ovire so prisotne povsod,še posebno za tistega,ki hodi po duhovni poti ,toda samo hoditi po duhovni poti z svojo filozofijo ni isto kot biti nefizično telo skupek antimaterije in ob enem ta skupek obdržati skupaj ,kot kompletna dušna energije za ponovno reinkarniranje v fizično telo. Občutki ponovljivosti se preko spominskih odtisov vračajo v spomin dušne energije takoj, ko se vtihotapi v fizično telo in kdor ne občuti ponovljivost ima svojo dušo iz več plastnosti raznih delov razbitih duš,katere so se zaradi neočuvanja celote razblinile na vse strani. Vsako trenje, oziroma trki raznih antimaterij in materij sprosti razna delovanja in reakcije,katere so vidne določenim fizičnim bitjem,kot tudi nefizičnim,katere v svojem stanju lahko zaznajo, ker jim spremeni statiko in napetost. V nefizičnem stanju občutiš samo prisotnost živega bitja,ne vidiš fizično telo, občutiš samo prisotnost mateije,katera izžareva v obliki aure,tako,da duh ne vidi živega človeka v vsej obliki.

Dve teoriji - moja in tvoja, morda obstaja še tretja, toda jaz zagovarjam svojo. praviš; ..za nakit oz. kristale je pa odvisno kako so programirani.. odg; da toda malo povej kako to storiš ? Vsako bitje,ki je normalno funkcijonira pozna take ali drugačne "strahce" ;ravnovesje se vedno sestoji iz strahcev in korajže.Kar se pa aure tiče pa bi se moral malo podučiti kajti aurinino vibriranje je zgolj toplota ki izžareva iz delujočega živega telesa in je pokazatelj materične aktivnosti.

Samozdravilstvo; Ljudje delajo veliko napako ,ko se recimo izpostavljajo na raznim mestih, na katerih je zaznavna neka energija,takoj jo imajo za zdravilno in se ji nastavljajo kot da so v transu. Ta mesta so v bistvu auspuhi zemeljske dejavnosti, kjer so razna močna žarčenja i.t.d.Res, da občutijo sprva razna ščemenja in razna lagodja, občutek je isti kot bi se zastrupljali ali drogirali z nečem.Vpliv na vsakega je različen. Človek bi se moral ravno nasprotno, izogibat takim močnim žarčenjem,kot tudi tem raznim valovnicam,skledam i.t.d.Tudi razni nakit okoli vratu in na rokah je kot antena oziroma sprejemnik raznih sevanj tako,da je bolj škodljivo kot zdravo. Človek lahko naredi zaščito pred vsem tem,tako,da zaščito aktivira iz kozmične energije in jo po želji spreminja,do tega pa pride le, če ima svoje telo v apsolutni oblasti in z meditacijo to aktivacijo izvede. (kozmična energija);z močjo uma poiščeš in povežeš kozmično energijo z svojim umom, si jo posesaš v svoj um in z njo ustvariš zaščito ali zdravljenje.Vse deluje na sami zapovedi ali komandi uma,ki ga premoreš. Brez posebnega uma, kozmična energija ne obstaja,ker jo ne zaznaš.(posebni um je; treniran um z veliko meditiranja in filozofiranja pogojenega z videnji in realnostjo katero zaznavaš v svoji okolici,z treningom pa doživiš rezultate. Tudi kadar hodiš daješ telesu komande, ob predhodnem vizualnem pogledu stopnice,kakšna je in če si nisi ogledal naprimer tretje stopnice,katera je krajša ali višja se boš spotaknil in padel. Če imaš apsolutno v lasti svoje telo boš z raznimi komandami pripravil telo, da se bo obranilo neke negativnosti, ki se ti lahko zgodi.Podobno je pri rastlinah.(znanstveno dokazano) Ko je spodnji list rastline napaden, da komando celi rastlini,da je ogrožena, se v njej sproži obrambni sistem in z nekim feronomom, kateri vonj je neprijeten za napadalca. Tudi človek ima na zalogi feronome za katere človek še ne ve, in samo čakajo,da se aktivirajo na primer za obrambo proti klopom. Telo dela samo na komando uma oz.posebnega uma. Katera življenska oblika je bolj ispopolnjena človek ali rastlina;jaz pravim da rastlina,ker ima na zalogi vse obrabne sisteme in jih uporablja za preživetje ,človek jih ima tudi, samo,da jih ne zna uporabljati, gre raje v trgovino in si kupi umetno zaščito proti klopom,ker v celem življenju ne spozna svojega telesa in moč, ki jo ima.

Kot sem omenil,"določeni ljudje" živijo svoja življenja v ponovljivem krogu.Otrok rojen leta 2012 živi recimo 80 let,nakar umre in se njegova duša reinkarnira ponovno v njegovem konstantnem letu rojstva,ki je leto 2012. Čas,ki je preživel vse tja do leta 2092 ima v delih možgan svoje spominske korenine,katere se vtisnejo v sam spomin,podobno kot,če gledaš sonce odmakneš pogled in zamižiš vidiš še nekaj časa odtisno sliko sonca. Isto se dogaja z samim spominom,katerega hranimo v v delih možgan in ga prikličemo, kadar ga rabimo. Človek vedno nekaj predvideva in, če ima preblisk nekega dogodka iz svojega življenja v pozni starosti,ki ga je preživel to ne pomeni,da je neki prerok ampak je povedal samo dogodek, ki ga je našel v koreninah možgan. Smo kot plodovi človeštva, in to za čas, ki nam je bil določen,to pa je naš konstantni čas našega pojava. Zakaj ravno znani arhivni čas v našem konstantnem času ? zato,ker nam je ta prehod domač,znan,in tudi najlažje ga je prehoditi,ker ga prehodimo na vsakih približno 70-80 ali sto let. Vsi pa ne živimo v krožnem ciklusu,ker, kaj se dogaja z našimi dušami,sem veliko pisal v prejšnih postih na tej temi. Večno vprašanje,ali je dovolj duš za vse, tudi tiste,ki se bodo še rodili? Odgovor je,"da,ker se duše vračajo."če se le imajo kam. To kroženje velja za večino ljudi,za ostale pa je arhivni prehod fenomen,kateri pomeni obenem evolucijsko spreminjanje in doseganje popolnosti.Ta prehod je strašljiv in vsak,ki se spusti vanj se v bistvu znajde v času,kateri nam še ni znan in kateri dejansko še ne obstaja,ali pa je čas,v katerem je sonce že davno nehalo svetiti,čas,ki je na zemlji preživelo samo majhno bitje v obliki hrošča.

Korenine človeštva; Vsaka fantazija človeštva,ki se mu rodi v glavah do sedaj izvira iz korenin dna duše.Korenine pa izvirajo iz neuničljive duše oziroma energije,katere drsijo skozi arhivni čas večnosti. Rojstni dan človeka je njegov konstantni čas. Recimo, da se je nekdo rodil tega in tega leta 1940 in preživi lepo starost,ko pa umre se spet reinkarnira v svojem konstantnem času(1940 leta )toda le v drugo telo od prejšnega.Tako on izživlja lahko več življenj le v tem obdobju svojega konstantnega časa zaradi poznavanja in navajenosti prehoda,kateri je zanj nekako razpoznaven.Kako usodna napaka,ponovljivosti.

Duša - energija Vsaka celica v telesu ima svojo točno določeno mesto in funkcijo,da zapolni mozaik človeškega telesa,celica je samostojna živeča enota in, ko človek umre se začne enota postopoma razkrajati celična energija pa se z vsemi ostalimi celičnimi energijami,sprosti v ozračje,zato daje duh vtis,da se megličast dvojnik izvije iz mrtvega telesa. Odhod iz telesa se vrši po neki telepatski povezavi.Vse te energije zavesti imenovane duša imajo še naprej povezavo zaradi odvisnosti in same narave te energije,kajti energija človeškega očesa ali srčne zaklopke je povsem različna,sta pa povsem odvisna ena od druge.Ta energija ali duša je sproščena v ozračje,kot naglas ali potihem izrečena misel ali komanda možgan,se nekaj časa zadržuje v bližini telesa,nakar se počasi začne oddaljevati. Primer; Začneš izkati neki predmet,ko pa prideš tja, kjer naj bi bil pa med potjo pozabiš, kaj iščeš.Vrneš se nazaj, kjer si to misel spostil v ozračje,se pa takoj spomniš,ker je ta miselna energija bila še vedno v ozračju in si jo takoj prebral.Duša ni nič drugega,kot znanje,modrosti razmišljanja,komande, tudi tiste ,katere možgani sami uravnavajo in te z tem ne obremenjujejo. Telo z dušo je kot neka tovarna,kjer ima vsaka celica svojo nalogo in delo,zanimivo je tudi,da si tudi dve nista v popolnosti enaki, njena novonastala dvojčica pa zaradi nekega vpliva in kasnejšega datuma obnove ni popolnoma identična. Vsaka obnova pa je narejena iz kopije in vsaka nadaljna kopija je slabše kakovosti,zato pa se človek stara.Vsa ta potovanja duš in njihovo ohranjanje v celoti,daje duši moč in več možnosti,da preživi.Ko pa se odloči ,da gre v dimenzijo arhivnega časa,se pa zanjo začne obdobje reinkarniranja in, če je izbrala dobro časovno nišo z mirnim obdobjem pa toliko bolje zanjo. Izgubljena duša; Zbegana je ne zna ali ne more vzpostaviti stik z arhivnim časom. Deljena duša; Pobere več ali manj tuje energije da zapolni manjkajoči prostor. Vsiljena duša; vsilno se vtihotapi v telo, kjer je že duša zato pravimo,da ima človek dva obraza in duši. Tavajoča duša; potuje med fizičnem in arhivnem času in ponavadi potuje do svojega propada. Kradljivci duš; Popolne duše ne moreš ukrasti,če pa pokažeš,da si slaboten ti pa skozi tvoje spanje kradejo dušno energijo in te dobesedno izsesajo.V obliki dušne energije obstajajo,to so enostavne duše,ki se opirajo na osnovi nasprotnosti.Človek ne bi vedel ,kaj je dobro če ne bi vedel,kaj je slabo.Biti zelo dober je nasprotje, biti zelo hudoben.Obstajajo pa demoni po obliki pol človek pol pa žival (taka bitja so bila resnična,nekaj jih je živelo v času vnašanja in igranja z genetičnimi poskusi iz strani prišlekov;o tem bom pisal v nadaljevanjih).Si je pa tudi človek ustvaril nekaj takih bitji zaradi svoje pokvarjenosti vtikati se tam, kjer ni njegovo mesto. Ko tako bitje umre se ponavadi ne more reinkarnirati se samo povečuje z raznimi energijami človeških duš.Tudi,ko misliš,da si sam te nekdo opazuje.Tako kot mi živimo v tem svetu z svojimi zmožnostmi in nagoni, tako tudi duše živijo svoje in se ne vpletajo v naše ,dokler jih ne izoveš in hočeš kontaktirati z njimi.

Arhivni čas;prvi del Po smrti človeka se njegova zavest izlušči iz telesa.Vsaka energijska zavest vsake celice ostane na svojem mestu in vse se kot celota oddaljijo stran od mrtvega telesa.Še vedno pa tvorijo vizualno sliko tistega, ki je to zavest imel v sebi kot svojo dušo energijo. Od tu naprej zavest posameznika še vedno živ,toda brez fizičnega telesa je kot človek brez telesa. V tej fazi duh ne ve več, da obstaja fizično življenje, ta spomin zbledi.Tako kot tudi nekateri ne verjamejo, da obstaja vzporednost življenj v obliki duhov oziroma življenje po življenju. Vse te oblike duhov ljudi in živali so vedno prisotne v okolju, kjer živi človek,le da tega ne zazna ,razen če se loti nekega izivanja in poseganja v to in na nek način spodbudi dušno energijo, da ga zasleduje ,ker tudi duši je to neki nov iziv za neko novo spoznanje. Ko človek zgubi ali mu odrežejo nogo se te celične energije nikakor ne odtrgajo od celote človeške zavesti, ostanejo na mestu, kjer so bile. Še vedno delujejo in tudi opravljajo funkcijo brez te noge in to na komande iz centra možganj.Zato človek občasno čuti bolečine v odstranjeni nogi.Ta zavest zapusti telo v celoti, ko je to popolnoma mrtvo.Možgani so samo organ kateri vodi telo in neke vrste pretvornik antimaterije v zavest. Ko umreš se po svetlobni niši znajdeš v onostranstvu,kjer ni materije vsaj v trdi obliki ne,lahko jo imenujemo antimaterija. Ko pa izbereš nišo za ponovno vtihotaplenje v fizični svet, katero je lahko tudi isto obdobje kot v prejšnem življenju.Torej se iz preživete bodočnosti katera je zate preteklost vrneš v preteklost,oziroma zate bodočnost. Ko se zavedaš sebe v nekem telesu moraš vse na novo,prvo spoznavati sebe kot dušo.Včasih ti to skozi spoznavanja te svoje zavesti nastajajo občutki,da si to nekako že doživel,da poznaš kraj čeprav še nisi bil nikoli tam,da si počel nekaj, kar ti je zelo znano,skratka ob pomoči meditacije se ti spominski odtisi dogajajo tako pogosto,da enostavno začneš razmišljati v smeri neprekinjenega življenja z presledki vhoda v različna telesa in obdobja.

Duša - energija Vsaka celica v telesu ima svojo točno določeno mesto in funkcijo,da zapolni mozaik človeškega telesa,celica je samostojna živeča enota in, ko človek umre se začne enota postopoma razkrajati celična energija pa se z vsemi ostalimi celičnimi energijami,sprosti v ozračje,zato daje duh vtis,da se megličast dvojnik izvije iz mrtvega telesa. Odhod iz telesa se vrši po neki telepatski povezavi.Vse te energije zavesti imenovane duša imajo še naprej povezavo zaradi odvisnosti in same narave te energije,kajti energija človeškega očesa ali srčne zaklopke je povsem različna,sta pa povsem odvisna ena od druge.Ta energija ali duša je sproščena v ozračje,kot naglas ali potihem izrečena misel ali komanda možgan,se nekaj časa zadržuje v bližini telesa,nakar se počasi začne oddaljevati. Primer; Začneš izkati neki predmet,ko pa prideš tja, kjer naj bi bil pa med potjo pozabiš, kaj iščeš.Vrneš se nazaj, kjer si to misel spostil v ozračje,se pa takoj spomniš,ker je ta miselna energija bila še vedno v ozračju in si jo takoj prebral.Duša ni nič drugega,kot znanje,modrosti razmišljanja,komande, tudi tiste ,katere možgani sami uravnavajo in te z tem ne obremenjujejo. Telo z dušo je kot neka tovarna,kjer ima vsaka celica svojo nalogo in delo,zanimivo je tudi,da si tudi dve nista v popolnosti enaki, njena novonastala dvojčica pa zaradi nekega vpliva in kasnejšega datuma obnove ni popolnoma identična. Vsaka obnova pa je narejena iz kopije in vsaka nadaljna kopija je slabše kakovosti,zato pa se človek stara.Vsa ta potovanja duš in njihovo ohranjanje v celoti,daje duši moč in več možnosti,da preživi.Ko pa se odloči ,da gre v dimenzijo arhivnega časa,se pa zanjo začne obdobje reinkarniranja in, če je izbrala dobro časovno nišo z mirnim obdobjem pa toliko bolje zanjo. Izgubljena duša; Zbegana je ne zna ali ne more vzpostaviti stik z arhivnim časom. Deljena duša; Pobere več ali manj tuje energije da zapolni manjkajoči prostor. Vsiljena duša; vsilno se vtihotapi v telo, kjer je že duša zato pravimo,da ima človek dva obraza in duši. Tavajoča duša; potuje med fizičnem in arhivnem času in ponavadi potuje do svojega propada. Kradljivci duš; Popolne duše ne moreš ukrasti,če pa pokažeš,da si slaboten ti pa skozi tvoje spanje kradejo dušno energijo in te dobesedno izsesajo.V obliki dušne energije obstajajo,to so enostavne duše,ki se opirajo na osnovi nasprotnosti.Človek ne bi vedel ,kaj je dobro če ne bi vedel,kaj je slabo.Biti zelo dober je nasprotje, biti zelo hudoben.Obstajajo pa demoni po obliki pol človek pol pa žival (taka bitja so bila resnična,nekaj jih je živelo v času vnašanja in igranja z genetičnimi poskusi iz strani prišlekov;o tem bom pisal v nadaljevanjih).Si je pa tudi človek ustvaril nekaj takih bitji zaradi svoje pokvarjenosti vtikati se tam, kjer ni njegovo mesto. Ko tako bitje umre se ponavadi ne more reinkarnirati se samo povečuje z raznimi energijami človeških duš.Tudi,ko misliš,da si sam te nekdo opazuje.Tako kot mi živimo v tem svetu z svojimi zmožnostmi in nagoni, tako tudi duše živijo svoje in se ne vpletajo v naše ,dokler jih ne izoveš in hočeš kontaktirati z njimi.