Talat nasvete je lahko, ampak resnicno ti pa lahko svetuje kdo, ki je bil ze tako dalec, pa se je vseeno ven izvlekel. Tu jih je bilo nekaj, pa morda ti bo kdo odgovoril. Si pa malo premalo povedal, zakaj ti gre po glavi? Si se preprosto navelical zivet in ne ves kaj bi s casom, al zato, ker se ob nobeni ne mores sprostit? Moras mal definirat, ker tole kar si napisal nima ne repa ne glave... Ti pa dam en nasvet; zivljennje ti ni bilo dano, da bi si ga vzel, ampak zato, da bi ga zivel. Kaj pa tvoji starsi, sorodniki, prijatelji? Nimas nikogar, ki te ima rad in mu ni vseeno zate? Kako bi se pocutili? Ne smes biti sebicen in misliti samo nase. Naredit konec, ni lahko, je pa strahopetno. In se to...nobena juha se ne poje tako vroca, kot se skuha. Vedno je kaka resitev, pa cetudi se nam zdi vcasih, da ne. Pomaga, ce se s kom pogovoris, ki mu zaupas. Vec glav, vec ve. Ne obupaj!