tomazslo

teška bo

mal pobrskaj po iskalniku, kokr se spomnim, smo o tem že kar dost napisali

Marko usoda je naš interni računalniški program, ki nas pelje in usmerja na naši poti. V bisrtvu smo robotki, ki imamo tudi datoteko "duša" zato, da nekaj naredimo v dobrobit skupne zavesti in, da mislimo, da nismo robotki. V programu ti je določena pot, tako ti je bilo tudi določeno to okol službe in tud okol ljubezni, pravilno si tudi ugotovil, da brez padcev ni rasti. Ker ti ni omogočen vpogled v program, se ti bo dogajalo še marsikaj (vsem nam se) in ti boš s svojo rastjo reševal te zadeve in s tem tudi nadgrajeval skupno pamet....to je edina in osnovna naloga, ki jo imamo v tem času in tem prostru.

jest pa mislim, da smo vsejedci že preveč nakladali v tej temi....tema je vegetarijanci in pustimo jim svoj prostor...

jest pa sploh ne gruntam koga maram in koga ne...v bistvu se maramo toliko, kot se potrebujemo, pa naj bo za zabavo ali pa samo v nalogi, ki jo opravljamo...z marsikom smo se fejst marali, pa se danes komaj še spomnimo drug na drugega....z nekom k s ga pa bežno leta poznal, se pa sedaj lahko mal bl maraš....skratka, nič ni naključno in tud maranje ni naklučje..koliko pa nekoga sprejemamo ali ne, je pa predvsem od naših podzavestnih vzorcev odvisno in od našega načina sprejemanja naših resnic...torej če nekoga ne maramo, je to naš problem in ne njegov.....drugače se sploh zaustavili nebi ob njem

ja sej ne bom, k ne znam odgovoriti

jest pa enostavno ne vem kako bi se opisal.........v bistvu sploh ne gruntam okol tega...saj se v bistvu ljudje srečujemo v svojih nalogah in tako se tudi vidimo drug ob drugim, vedno pa vidimo po naših lastnih vzorcih in ne po vzorcih tistega, ki ga srečujemo. Bolj važno je to, da smo pošteni, odkriti in iskreni, ne glede da nas to včasih malo udari, a vedno je ta udarec kratkoročen, na koncu se vedno pokaže v pozitivnem smislu, tisti udarec vmes nas pa še kaj dodatno nauči....

"zagrižen"...to ni moja beseda, lahko pa da sem jo kdaj uporabil, se m ne lub nazaj gledat..... sej v bistvu ni nč narobe, pač vsak tko k mu paše, edin to me včasih zmot, k eni prav vsiljujejo svoj prav...pa ne sam na forumu...vsak dan dobivam maile na to temo, pa na še cel kup drugih (cerkev, zlorabe in podobno, po količin takoj za viagro)..."prepričati prepričane, ker mam sam jest prav".... sam se s hrano tud mal ne obremenjujem, jem pač tisto, kar mam narazpolago in kokr moje telo zahteva....v bistvu samo povem svoje mneje, nimam pa nič proti vegetariancem in nič proti mesojedcem...je pa moje mnenje, da je najbolje nekaj vmes, vsakega po malo in samo toliko, kolikor telo potrebuje.....se pravi takrat jesti, ko telo potrebuje in ne takrat, ko potrebujejo hrano oči....

Vedno se sučemo okoli enih in istih debat. Pluse in minuse lahko najdemo prav za vse teme. Zakaj nekaj izvleči iz globala in nato pretirano to potencirati. Z mesom se je in se bo še v naprej prehranjevala pretežna večina prebivalstva našega planeta, pa če še toliko pišemo okol koristnosti vegetarianstva. Nikoli ne more vegetarianska hrana povsem nadomestiti mesa, čeprav se nekdo lahko tudi vegetariansko prehranjuje, prav gotovo pa to ne more vsak. Delavec, ki 10 ur na dan goni kramp, bi brez mesne prehrane karmpa ne gonil prav dolgo. To so resnice in tudi raziskave to potrjujejo. Imam v družini doktorico znanosti, ki se poklicno ukvarja na biotehnični fakulteti s to tematiko in raziskave potrjujejo potrebo tudi po mesnnem prehranjevanju. Sicer lahko zopet nekdo iz celotne tematike potegne ven nek detalj in ga potencira in argumentira, vendar v uravnoteženem globalnem smislu prehranjevanja, ta detalj ne pomeni prav ničesar. Prav povsod so bele in črne ovce, ne samo v prehranjevanju, vendar na primeru ene ovce ne smemo programirati cele črede. Prepričan sem, da lahko največ zase in za ta naš planet naredimo, da se obnašamo uravnovešeno brez ekstremnnih skokov v eno ali drugo smer. Če je nekdo zagrižen vegetarianec ni nič narobe, narobe je pa da to svoje prepričanje hoče drugemu vsiljevati in s tem v bistvu sam sebi dokazovati , kako ima prav, da je vegi. Zavedati se je treba, da je to volja posameznikov in ne volja večine. Sam sem pred 33 leti prenehal piti alkohol, pa nikoli nikomur ne razlagam, kako je škodljivo pitje alkohola, to ni moje poslanstvo, ampak le moja drugačnost. Če nekdo pije, je pa to njegova volja.....prav isto je z vegetarianstvom, torej volja vsakega posameznika, ki se pa lahko tudi druži z sebi enakimi v prepričanju, saj se pijanci tud v gostilni družijo, zdravljeni alkoholiki pa po klubih.

stane sam kokr jest vem za naju še vedno velja, da brez "klobase z zaske" ni prave hrane

Palchi z nobenim se ne srečaš slučajno, pri vsakem se nekaj naučiš in vsak se nekaj nauči od tebe, k bo čas boš že znala pokoristit tud to znanje, to je v tvoji nalogi.....do takrat pa uživaj in ne sekiraj se okol tega, če so sam dedci in pa znanci problem pri tebi, to sploh ni problem...to je poblem vsakega od nas, vsaj bil je v nekem obdobju....uživaj, saj v tem tvojem obdobju je predvsem namen, da uživaš in, da se kaj naučiš za kasnejše resno življenje...

tega človeka bi rad spoznal in v živo bi rad videl kako to laufa......

ja stane...

Indy jest o šlganju pojma nimam in tud prav popolnoma nič ne verjamem v to, tist k rabi pač rabi, to j del njegove usode in programa....to kar sem napisal je samo zafrkancija...pač eni sem pogledal, pol se je pa plaz usu...sam je pa res, da če mal veš okol te osebe, da ni prav nič težko se vse ta drug ven zvleč., če sodeluje in verjame... drgač pa šloganja v resnic prav nobeden ne potrebuje, prav vedno informacija pride v pravem času in v namenu našega programa....

Todika saj se pol samo pokaže, kaj je blo treba potegnit.....pač vsaka naloga je nečemu namen, predvsem tistemu, kar pravimo osebna rast našega jaza in pa sveda bogatenje skupne pameti.... dokler bo še gruntala kaj je sedaj prav zanjga, j sama glih tko v drek...pač kar sta mela sta mela, sedaj mora pa on po drugi poti, tud če še ni prišel do rezultata......vse kar se je vmes dogajalo je pač neko breme, ki bi prihajalo v zavest prav ob vsaki najmanjši možnosti suma recediva....zato nkol ne gre ponovno in zato so sanje in hrepenenje o usojenosti odveč...

čustvenih trikotnikov ni....če se enkrat podere ni več rešitve in poti nazaj, pa če še tako v podzavesti misliš, da sta si pa mogoče usojena....usojena sta si bila samo v nalogi, ki je za vama ali za vami tremi in to ni več tvoj problem...si že zunaj in kmalu t tud na misel ne bo prišel več....dokler se ti bo pa smilil boš pa še mal delala na tem........ sam sem mel podobno izkušnjo, no kaki dve leti je trajalo papcanje...vse sort sem gruntal in mislil, tud o usojenosti, pa kako tam na drugem stolu ne bosta srečna in podobno, potem se mi je pa vrnila moja osebna svpoboda. Ko sem enkrat sprejel, da to ni več moj problem sta odpeketala iz mojega življenja, čeprav se včasih spomnim tudi na tisto nekaj lepega kar smo v trikotniku imeli, kar je blo slabega sem pa pozabil...enostavno ne rabimo se več v učenju življenja, na tej naši skupni nalogi, ki smo jo imeli, sedaj imamo vsak svojo....nalogo mislim, drugačno in novo ...

verjamem, nimam pa izkušenj s tem, ker nisem sodeloval poleg pri meritvah te plošče, bil sem poleg le pri Teslovi medalji.....mi je pa v studiju skoz neki crkavalo, namestil sem to ploščo in od takrat v bistvu naprave delujejo brezhibno...če čez mravljišče daš tri kovinske plošče v obliki piramide, mravlje izginejo v nekaj minutah (za mravlje je dokazano da so vedno tam, kjer je največ teh sevanj, ker se morajo futrat s to energijo, da lahko nosijo bremena, ki so tudi nekaj stokrat težja od njih), če narediš dobro faradejevo kletko se vpliv frekvenc močno zmanjša, zakaj potem nebi tudi to delovalo....v bistvu te skoraj nič ne stane in tudi škoduje ne, če pa koristi j pa toliko bolje...

predvsem pa ni pokvarjena

naša kužka j skor znorela, k je gazdarica v nedeljo z dopusta pršla...nihče me ne prepriča, da ni bila srečna

ne vem.....

ja pač vsak na svojih primerih gledamo in pač po svoji višini zavesti razumemo....nč narobe....jaz imam zelo blizu....na koncu je zaupanje in odkritost edino kar ostane in samo to velja, pa naj bo to v imenu ljubezni ali pa prijateljstva..... poznam pa cel kup zgodbic, kjer se je tudi ljubezen prelevila v iskreno partnerstvo in prijateljstvo in kjer je na koncu prevladala osebna svoboda, ne glede v kakem partnerskem razmerju je le ta.... še vedno trdim, da zaljubljenost, zatrapanost, ljubezen, kjer so prisotne blokade in psihično boleče blokade, ki jih naš ego dela, to zagotovo ni ljubezen in da samo mislimo in čutimo tako, kot da je, v resnici je pa daleč od nje.....govorim o lastnih izkušnjah in tudi moji prehojeni poti....pać tako je moje vedenje o tem in zame je v redu.....nekdo drug pač drugačne stopničke ubira, vendar cilj je prav gotovo skuupni in podoben....saj zato pa imamo datoteko, ki se imenuje duša........

ja sam to ni ljubezen taka kot naj bi bila...to je kompromis, da je volk sit in koza cela...do kot prilagajati, da ostaneš notranje svoboden....vse našteto so poti do prave ljubezni, bolje prepreke, da jo spoznaš in osvojiš.........v pravi ljubezni ni več dvojnosti, ker se energije prepletejo in partnerji postanejo eno skupno, kjer pa vsak še vedno ima svojo osebno svobodo.....sam ne poznam veliko takih partnerskih zvez, pač v procesu rasti še nismo tam, ampak na poti do takih ljubezni, ki so edine pravilne....

vse zgoraj napisano je samo tvoj problem, ki ga nosiš v sebi in enkrat moraš z njim razčistit (sej zato te je tudi prizadelo, da boš lažje razčiščevala), to je tvoje breme, ki nas ostalih ne obremenjuje ( mi imamo drugačna bremena, če jih imamo)...ali se zavedaš tega ????????

Sej sem povdaru, da je že nekaj let star prispevek...ja marsikaj dejansko tudi danes drugače vidim, se pa povsem strinjam, da je prave ljubezni (med partnerji) dejansko malo, komaj nekaj procentov, vse ostalo ego ljubi. Prava ljubezen je tista, kjer se partnerji meda sabo ne obremenjujejo drug z drugim, kjer ni nobenih preprek med njimi, kjer je zaupanje popolno in vsak drugemu privošči prav vse, kar tega drugega razveseli in napolni in obratno. Kakor hitro j pa vmes, kje si bil, kaj si delal, to pa ne bom prenašal-a in podobno, je ljubezen egova in ni več prava....pa ker govorite tudi o seksu....seks je samo pika na i vsega lepega, kar je potrebno v nekem odkritem in čistem odnosu...vsak drugačen seks je seks zaradi seksa in največkrat orodje za dosego ciljev...tudi tu ne moremo potem govoriti o pravi ljubezni...

LJUBEZEN Odnos ustvarjate vi in nato ustvarja odnos vas. Dve osebi se srečata, kar pomeni, da se srečata dva različna svetova. To ni preprosto - to je zelo komplicirano. Vsaka oseba je svet zase - skrivnost z dolgo preteklostjo in večno bodočnostjo. Na začetku se srečujejo samo periferije, zunanjosti, toda če odnos preraste v intimnost, postane bližnji, postane globok. Tedaj se, korak za korakom, središča začenjajo srečevati. Ko se srečajo, se to imenuje ljubezen. Ko se srečujejo periferije, je to samo poznanstvo. Ko se dotaknete osebe iz ničesar, samo iz omejitev, tedaj je to poznanstvo. Pogosto, prepogosto imenujete svoje poznanstvo ljubezen. Tedaj napačno razmišljate. Poznanstvo ni ljubezen. Ljubezen je prava redkost. Srečati neko osebo v njenem središču pomeni iti skozi revolucijo, ker če želite srečati neko osebo v njenem centru, ji boste morali dovoliti, da tudi ona doseže vaš center, povsem predani, ranljivi, odprti. To je tvegano. Dopustiti nekomu, da pride do vašega središča, je tvegano, nevarno, ker nikoli ne morete vedeti, kaj vam bo ta oseba storila. Enkrat, ko so vaše skrivnosti odkrite, enkrat, ko ste popolnoma izpostavljeni, se nikoli ne ve, kaj bo storila druga oseba. Strah je tu. Zato nikoli niste odprti. Poznanstvo - a mislimo, da se je zgodila ljubezen. Periferije se srečujejo, a mislimo, da smo se mi srečali. Vi niste vaša periferija. V bistvu je periferija meja, na kateri vi nehate obstajati, samo pregrada okrog vas. To niste vi! Periferija je mesto, kjer se vi nehate in se začne svet. Tudi možje in žene, ki so morda dolgo živeli skupaj, drug drugemu ne morejo biti več od znancev. Oni lahko živijo skupaj, pa sploh ne vejo, s kom živijo. Čim dlje živite z nekom, vse bolj pozabljate, da so središča ostala skrita. Zato je prva stvar, ki jo je treba razumeti ta: ne imenujte poznanstvo ljubezen. Lahko se ljubite, lahko ste v seksualnem odnosu, ampak seks je ravno tako periferen. Vse dokler se središča ne srečajo, je seks samo srečanje dveh teles. Duše niso poleg. Srečanje vaših teles ni vaše srečanje. Seks ostaja samo poznanstvo - fizično, telesno, a kljub temu samo poznanstvo. Lahko dopustite nekomu, da pride v vaše središče, toda to lahko storite samo takrat, ko se ničesar ne bojite. Zato vam pravim, da obstajata dve vrsti življenja: prva je obrnjena k strahu, druga k ljubezni. Življenje, obrnjeno k strahu, nikoli vas ne more pripeljati v globok odnos. Ostanete prestrašeni in drugemu ni dovoljeno, ne more mu biti dovoljeno, da pride do samega jedra. Do neke mere to drugemu dovolite, a zatem nastanejo zidovi, meje. Oseba obrnjena ljubezni, je religiozna oseba. Oseba obrnjena k ljubezni pomeni človeka, ki se ne boji prihodnosti, človeka, ki se ne boji rezultatov in posledic - ki živi tukaj in zdaj. Ne razmišljajte, kaj bo iz tega. Samo bodite tu, obnašajte se totalno, popolno, brezpogojno. Ne delajte kalkulacij. Človek, ki mu vlada strah, nenehno preračunava, planira, ureja, hrani. Celotno njegovo življenje je tako izgubljeno. Če ste lahko v tem trenutku, sedanjem trenutku, v svoji sedanjosti - polnosti, samo tedaj lahko zares ljubite. Ljubezen je redka rožica in se samo tu in tam zgodi. Milijoni in milijarde ljudi živi v napačnem mišljenju, da ljubijo. Oni verjamejo, da ljubijo, ampak to je samo verovanje in ne dejanskost, ne resničnost. Ljubezen se redko razcveti, dogaja se tu in tam. Redko se zgodi, ker se zgodi le takrat, ko ni strahu. Prej se nikoli ne zgodi. To pomeni, da se ljubezen lahko zgodi samo globoko religiozni osebi. Seks je možnost za vsakega, ljubezen ne. Ko se ne bojite, tedaj nimate česar skrivati, tedaj ste lahko odprti, tedaj lahko premaknete svoje meje - in tedaj lahko povabite drugega, da prodre v vas, do samega centra. In zapomnite si, če dopustite nekomu, da prodre globoko v vas, bo tudi drugi dopustil vam, da prodrete globoko vanj, ker ko dopustite, da drugi pride do vas, ustvarjate zaupanje. Ko se ne bojite, tudi v drugemu preneha bivati strah. V vaši ljubezni je vedno prisoten strah. Mož se boji žene, žena moža. Ljubimci se vedno bojijo. Tedaj to ni ljubezen. To je samo nek dogovor - dve prestrašeni osebi, ki sta odvisna ena od druge, ki se borita, izkoriščata, manipulirata druga z drugo, nadzorujeta, vladata, posedujeta - ampak to ni ljubezen. Če dopustite ljubezni, da se zgodi, ni potrebe po molitvi, ni potrebe po meditaciji, ni potrebe po nobeni cerkvi ali hramu. Lahko povsem pozabite na Boga, samo če lahko ljubite. Ker se vam bo skozi ljubezen zgodilo vse. To je tisto, kar je mislil Jezus, ko je rekel: "Bog je ljubezen". A ljubezen ni lahka; odvreči morate strah. A tako čudno je to - toliko se bojite, a nimate česa izgubiti. Kabir (sufijski modrec) je nekoč dejal: "Opazujem ljudi. Tako zelo se bojijo, a ne morem razumeti zakaj - saj nimajo česa izgubiti. Oni so kot goli človek, ki se nikoli ne gre okopat k reki, ker se boji - kje bo posušil obleko." To je situacija, v kateri ste - goli, brez obleke, ampak vedno v strahu zaradi obleke. Kaj lahko izgubite? Nič. To telo bo umrlo. Predno bo umrlo, ga dajte ljubezni. Kar koli imate, vam bo odvzeto. Predno bo odvzeto, zakaj tega ne podelite. To je edini način, na kateri lahko imate. Če lahko delite in poklanjate, ste vi gospodar. Vse vam bo odvzeto. Ne obstaja nič, kar lahko za vedno obdržite. Smrt bo uničila vse. To je, če me dobro razumete, borba med smrtjo in ljubeznijo. Če lahko dajete, ne bo smrti. Predno vam kaj odvzeto, boste to že dali, napravili od tega darilo. Tedaj smrt ne more obstajati. Za tistega, ki ljubi, ni smrti. Za tistega, ki ne ljubi, je vsak trenutek smrt, ker se v vsakem trenutku nekaj odtrga od njega. Telo izginja, propada, zgublja se vsak trenutek. Zatem bo prišla smrt in vse bo uničeno. Čemu strah? Zakaj se tako bojite? Čeprav se vse ve o vas, čeprav ste kot odprta knjiga, čemu strah? Kako vam lahko to škoduje? Samo napačna stališča, samo okoliščine, ki vam jih je družba vsilila, da se morate skrivati, da se morate paziti, da morate biti vedno v borbenem stanju, da je vsak vaš sovražnik, da so vsi proti vam. Nihče ni proti vam! Čeprav tudi čutite, da je kdo proti vam, tudi on ni proti vam, ker je vsak obremenjen s sabo in ne z vami. Ni ničesar, kar bi se lahko bali. To morate razumeti, predno se zgodijo medčloveški odnosi: ni ničesar, česar bi se morali bati. Postanite prehod, vedno odprt, brez vrat, brez ključavnic, brez zaprtih vrat v vas. Tedaj se lahko zgodi ljubezen. Ko se dve središči srečata, je to ljubezen. A ljubezen je alkimistični dogodek - kot takrat, ko se srečata vodik in kisik in ustvari se novo - vod. Lahko imate vodik in lahko imate kisik, toda, če ste žejni, od tega ne bo nobene koristi. Lahko imate kisika kolikor hočete in vodika kolikor hočete, toda žeje ne boste ugasili. Ko se središči srečata, se ustvari novo. Mmm... to novo je ljubezen. A ona je kot voda - žeja mnogih, mnogih življenj je zadovoljena. Nenadoma postanete zadovoljni. To je vidni znak ljubezni - postanete zadovoljni, kot da ste vse dosegli. Dosegli ste cilj - ni več cilja, usoda je izpolnjena. Seme je postalo cvet, popolnoma se je razcvetelo. Presenečeni boste, ko vam odkrijem, da vas ljubezen naredi brezželjne, ker želja izhaja iz nezadovoljstva. Želite zato, ker nimate. Želite zato, ker mislite, da če boste imeli nekaj, vam bo to dalo zadovoljstvo. Želja izhaja iz nezadovoljstva. Ko obstaja ljubezen in se dve središči srečata in raztopita in se potopita v novo alkimistično kvaliteto, je zadovoljstvo tu. To je kot da je celotno stvarstvo zaustavljeno - brez gibanja. Tedaj je sedanji trenutek edini trenutek. In tedaj lahko rečete: "Ah, ta kolač je res dober". Celo smrt ne pomeni nič človeku, ki ljubi. Zato vam pravim: ljubezen vas bo naredila brezželjne. Bodite brez strahu, odvrzite skrbi, bodite odprti. Dopustite nekemu središču, da se sreča s središčem v vas - tedaj se boste ponovno rodili, nova kvaliteta bitja bo ustvarjena. Ta kvaliteta bitja govori: Bog obstaja. Bog ni argument, temveč izpolnitev, občutek izpolnitve. Ugotovili ste že morda, da se, kadar ste nezadovoljni, želite odreči Boga. Kadar ste nezadovoljni, vaše celotno bitje kriči: NI BOGA! Ateizem ni nastal iz logike, temveč iz nezadoljstva. Lahko racionalizirate - to je druga stvar. Lahko da ne poveste, da ste nezadoljni in da ste zato ateist. Lahko rečete: ni Boga in imam dokaze za to. Ampak to ni resnica. Če ste zadovoljni, vam celotno bitje govori: Bog je! Nenadoma ga občutite. Celotna manifestacija postane božanska. Če niste v ljubezni, boste zares, prvič, v občutku, da je obstoj božanski in da je vse blagoslov. Ampak mnogo tega je treba narediti, predno se to zgodi. Mnogo stvari je treba narediti, predno postane to možno, da se zgodi. Morate uničiti vse, kar ustvarja prepreke v vas samih. Ne dovolite, da je ljubezen samo beseda, da je nekaj praznega. Ne dovolite, da je samo preokupacija uma. Ne dopustite, daje samo telesno zadovoljstvo. Napravite notranje iskanje in pokličite druge, da vam pomagajo kot prijatelji. če imate nekoga radi, malo po malo izginja periferija te osebe, izginja oblika telesa te osebe. Vse bolj in bolj ste v stiku z brezobličnim, z notranjim. Ampak prvi žarek bo vedno prišel skozi eno osebo. Težko je biti v stiku z univerzalnim, ker je tako veliko, tako ogromno, tako neskončno, brez začetka in brez konca. Odkod začeti? Odkod začeti proti temu? Ena oseba je prehod. Zaljubite se. In ne borite se. Omogočite drugemu globoko dopuščanje, samo poziv in dopustite drugemu, da dopre do vas brez vseh pogojev. In nenadoma izginejo drugi in Bog je tu. Osnovno je to - treba je dopustiti drugemu, da prodre do vašega najglobljega jedra, do samega bistva vašega bitja. Če nadaljujemo lagati sebi, mislimo, da se ljubimo. Če mislite, da ljubite, tedaj ni možnosti, da se zgodi ljubezen, kajti če bi ljubezen bila to, bi bilo vse zaprto. Napravite nov napor. Poskusite najti pravi obraz drugih, kar je skrito. Ne jemljite drugih zdravo za gotovo. Vsak človek je takšna skrivnost, da, če začnete prodirati v njega, to postane neskončno. Ampak nam drugi postanejo dolgočasni - zato ker smo samo s periferijo in vedno samo s periferijo. Središča so vedno sveža, mlada. Vaša duša ni otrok, niti mladenič, niti starec. Vaša duša je enostavno vedno sveža, ona nima let. Zapomnite si: vedno ste vi odgovorni. In spreminjajte se. Odvrzite lastnosti, ki vam delajo probleme. Naredite iz ljubezni autotransformacijo. To j sicer nekaj let staro, a še vedno velja, sem pa enkrat prilepil v ljubezen, če se prav spomnim...l.p. Tomaž