tomazslo

toliko smo že napisali okoli tega, vendar bom še nekaj dodal.... Vsako obdobje ima svoj namen, najprej zatrapanost, zaljubljenost, otroci, graditev doma.....po tem nastane obdobje, ponavadi okoli 40 let, ko vse nekako postane enolično, preveč vsakdanje, otroci so odrasli, dom je narejen, zgodi se pa ponavadi nič takega, da bi se lahko non stop pogovarjali in v tem obdobju si marsikdo zaželi kake popestritve, spremembe. Dokler je to v mejah, ko čustva niso prizadeta, je vse ok, in ne moremo govoriti o varanju. Varanje se pojavi, ko naše želje in frustacije tako zelo vspodbudijo ego, da se to pozna tudi v čustveni navezi, od tu dalje partnerstvo razen nekega kompromisnega razmerja ni več možno. Največkrat se pojavi vprašanje, kaj je bolje, vzdržati v takem odnosu ali se popolnoma osamosvojiti, uživati svojo svobodo. Če bi mene vprašali, je veliko pomembnejša svoboda, četudi le ta obstaja lahko tudi v poartnerski zvezi, saj taka zveza ne raspade, ker ego nima kaj početi. Vse je odvisno od naše svobode in odkritosti v takem odnosu, saj če ni manipulacij, tudi varanja ne more biti, ker je pač vse stvar odkritega komuniciranja. Kakor hitro pa pričnemo iskati vzroke v partnerju, kar je v resbnici samo izgovor za nas, je pa stvar odločena, takrat se zelo težko vspostavi ponovno neka prava zveza, ker bo prav v vsaki podobni situaciji tudi ta vzorec prišel v našo zavest, če ga bomo pa mi rabili, četudi ne bo povoda, ga bomo pa sami sprožili, skratka od tu dalje je samo še igra in ne more biti več pravi partnerski odnos. To mojo resnico sem pač napisal tako kot jo jaz poznam iz realnega življenja, ni iz kake knjige ampak je izkušnja konkretnih primerov, v katerih sem ali pa sem bil sam udeležen, čeprav imam sam partnersko, no bolj prijateljsko, razmerje nekje odkrito in pošlihtano.

mene pa sneg ne moti...sem navajen, pa tudi že vrsto let vozim vozila z štirikolesnim pogonom.....edino k moraš biti malo bolj pozoren na druge udeležence v prometu, da se kdo ne prpelje vate......

Jaz še zmeraj vstrajam pri svoji resnici, "ljubezen" je lahko samo takrat, ko je to tudi iskreno neobremnjajoče prijateljstvo, vse ostalo za kar zavestno mislimo da je "ljubezen", pa v resnici samo ego ljubi. Samo takrat, ko si tudi v ljubezni svoboden in brez bremen, je tudi ljubezen resnično prisotna.

Danes mal pogledal tole temo To depresivnst, ki jo nekateri doživljate je predvsem pomankanje svobode, in strah, za katerega sploh ne veste od kot in zakaj je Prav vedno se morajo energije uravnovesiti, samo takrat tudi lahko živiš svobodno, vendar naše misli in hrepenenja po nečem, ali pa želje, pač odpirajo poti tistim vzorcem, da se ego prav dobro futra in vleče kontra, mi se pa smilimo sami sebi, iščemo izgovore za to v okolju, ne upamo se pa odpreti sami sebi in pogledati v svojo resnico, ker ji ne smemo in nočemo verjeti, ker pol bi pa ne blo tko, k mi nekje hočemo..... Tak je program in naloga ega, da zorimo, koliko se pa kdo "jebe" sam sebe pri tem je pa samo odvisno kako daleč je že prfural svojo nalogo. Predvsem je potrebno v sebi spoznati svojo svobodo, ne mislim sedaj, da moraš biti sam, vendar svobodo v svojih dejanjih in odločanju, skratka v svojem življenju, ker se ti samo tako lahko potem pod noge privalja tisto pravo odkrito in lepo življenje, vse kar nas pa bremeni je pa oviranje te svobode. Tudi partnerski odnos je svoboden, če je zaupanje popolno. Ker pa sami sebi ne zaupamo pač ne zaupamo tudi drugim in kaj hitro najdemo drugje izgovor zase....Največkrat je ta svoboda ogrožena z vzorcem strahu pred nečem, kar niti sami ne vemo kaj je............ Če nekdo sam pri sebi tega ne najde mu priporočam kako hojo po žerjavici, ker tam zagotovo odpreš ta vzorec in premagaš tiste male "strahce", ker si premagal veliki strah....kar nekaj primerov poznam, ko je to zelo pomagalo, kjer so se ljudje tega bremena otresli in danes lepše živijo, pa ne delam nobene reklame, niti ne vem kje se te hoje opravljajo, poznam pa nekaj njih, ki so to naredili in se jim je svet odprl.....

prav vedno si tudi ti kriv, če te partner vara....saj mu ti dopuščaš, torej je v tvoji zvezi nekaj zelo narobe, kaj mu ne zanš dati, da išče drugje.... vse ostalo pa ni varanje, o tem smo že veliko pisali......

Kolikor poznam primerov, zelo malo, se je pa veliko zvez (saj je skok čez plot tudi zaradi nečesa nerazčiščenega v zvezi in ima svoj zakaj) razdrlo.......

Z neko žensko sem hodil tri leta, skoraj vsak dan smo bili v družbi tudi z prijateljem. Odšel sem za nekaj tednov v tujino in zgodilo se je, sta pač sama hodila na kavice brez mene. Do tu še ni bilo varanja (edino če že ni bilo mentalno v glavah, tega ne vem) in bi ga tudi ne bilo, če bi pač bilo takrat odkrito povedano, se pač zgodi, je pa že nekaj v njem, kar v meni ni bilo, kar je prevagalo v njegovo korist, tu sam ne morem nič pomagati. Zame je bilo varanje dva meseca in pol, ko sta v bistvu že bila skupaj, istočasno je bila pa "kao" še moja, tudi na misel mi ni prišlo, da je dopoldan z njim, zvečer pa z mano. Prizadetost in bolečina je bila zaradi teh dveh mesecev in pol in ne zaradi tega, ker jo je odpeljal. Če je boljši, če je našla v njem tisto, kar ji jaz nisem znal dati, je pač prav, da je tudi odšla, ni pa prav, da se mi je to dogajalo skrito, pri tem pa bilo uporabljeno cel kup manipulacij odhodov, seveda zaradi "moje krivde", jaz cepec pa nič poštudiral, ker sem bil prepričan v čistost. Tu je bilo zlorabljeno prijateljstvo, tu je bilo prisotno varanje in tu je bila prizadetost, ker je bilo v bistvu povoženo petindvajsetletno popolno zaupanje prijateljstva. Čeprav sem si kasneje v bolečini iskal izgovore sam zase, da je pač zaslepljen z ljubeznijo, da ne ve kaj dela, je v resnici dejstvo samo eno. Prijateljstva v obliki ki je med nama bilo ne more prav nikoli več biti tako kot je bilo, čeprav sva še vedno vsak dan na vezi, je pač prisotna tudi informacija zlorabe..... Če se tu vprašamo o varanju je pač dejstvo, da sem bil prevaran samo tista dva meseca in pol, ko ni bilo odkrite resnice, ker sem bil izigran tako od nje, kot od dolgoletnega najboljšega prijatelja, izigran tudi po lastni krivdi, ker nisem tega opazil in, ker tudi pomislil nisem na tako možnost..

Najina povezava je specifična namenska. Je zdravilec "po božji poti", ki ima za sabo kar veliko uspehov, vendar se pač druživa z nekim namenom, ne vem kakim, a vedno se zapneva, ker on vse dela "ker bog tako hoče", jaz pa hočem v tem videti neko logično razlago, veliko njegovih primerov sem analiziral in našel neko logiko, čeprav njega niti malo ne zanima. Lahko bi ti pisal o zadevah, ki jih je z svojo mislijo speljal, jaz sem pa ri tem dodal kako malenkost misel, ki je še podkrepila njegovo prepričanje v pravilnost postopka. On ve kaj gre v čip in kaj iz njega pride, mene pa zanima, kaj se v čipu dogaja. Čeprav ga že vrsto let poznam, nikoli nisva bila posebno blizu, a prav v trenutku, ko sem ga najbolj potreboval se je sam pojavil in ostal, postala sva dobra prijatelja. Če bi tukaj pisal kaj vse sva že na tem mejnem doživela bi me prav gotovo poslali v norišnico, vendar se je veliko zgodilo prav zato, da sva spoznavala svoje resnice....Kar se pa telepatskih povezav tiče, mi prav nikoli ni treba pogledati na telefon, prav vedno vem, da me on kliče, enako tudi on v večini primerov.

strinjam se prav z vsem, kar si napisal, razen, da sam nebi tako strogo ločil telepatije od parapsihologije, ker gre v bistvu po istem kopitu, ker se podatki dobijo iz iste banke podatkov in na enak način, samo poti so različne.........

pač ena je na tem ..ogromno lahko sprejmemo ali pa ne iz univerzalne informacije (v časovni materialni obliki se temu reče energije),univerzuma, a samo MI SAMI smo tisti, ki poti odpiramo ali ne, naš nivo svojega jaza in odprtost in čistost do dostopa......naša sposobnost odpiranja informacije

lari fari Energetsko se nihče ne more hraniti z nikomer, če ti pogoji niso vzpostavleni, hranimo oziroma papcamo se samo takrat, ko nas nekaj v tej navezi obremenjuje, ko to breme nosimo, ker o tem premišljujemo, tudi odpiramo poti...skratka, nihče se ne futre z nami niti mi ne z drugim, se pa sami sebe zaradi tega ker naše blokade odpirajo misli strahu ali neizpolnjene sanje, želje, hrepenenja....... Po domače povedano, če je neka ženska imela oddnos in ta ni zaključen, se v bistvu to nedokončano valja po psihi in to bremeni in pobira energijo. Če je bil odnos samo trenutni in samo v zadovoljstvo in za njim ni nobene nedokončane zadeve, se nobeden ne futra več sam z sabo.....vedno smo mi tisti, ki se grizemo zaradi nečesa...čeprav se razlaga da se drugi futra z nami ker se mi grizemo, tisti drugi največkrat tudi ve ne, da se grizemo..samo mislimo, da ve.........

Ja glih tko preprosto ni........pojavi se vedno v neki zadevi, kjer morava biti oba udeležena, vsak za svoj namen, ne v osebni ali najini, čeprav se je tudi to dogajalo, največkrat za čisto tretjo osebo ali tretji namen.......takrat kadar sem udeležen samo jaz, njega ni in intuicijo sam dobim....... že preje sem napisal, kadar neko informacijo potrebujemo jo tudi dobimo, ali kot zaščito ali kot namen pravilne usmerjenosti po poti naloge, ki jo opravljamo, a prav vedno pride......... Samo tisti miselni vzorci (informacije) , ki so z našim podprogramom povezani in zato tudi aktivni v naši podzavesti, se s pomočjo primerjanja podobnih vzorcev iz univerzuma, tudi ozavestijo.

saj v bistvu je potem fora v tem, da v vsaki novi zvezi pelješ samo toliko daleč, dokler ni tisto kar že imaš, ta svoj način svobode prikrajšan, kakor hitro zaslutiš, da je to že odrekanje nečesa ali, da to predstavlja neko dodatno obremenitev pol to zvezo počasi skenslaš...ker tisto osnovno imaš, in v novih zvezah iščeš samo tisto, kar nimaš...zopet je to samo neka prijateljska zveza do določenega limita, ki ga imaš v sebi sprogramiranega, čeprav v nekem določenem trenutku zaslepljenosti misliš, kako ljubiš, vendar se to hitro podere, ko je treba nekaj tudi reskirati, ko bi moral dopustiti neko spremembo......naenkrat imaš skupek prijateljic, s katerimi smo si v nekem obdobju dajali in jemali, danes pa jemljemo in dajemo samo še na dušnem nivoju in tu in tam tudi kakšnem intimnem trenutku kadar obema to paše.......

Mushi Po svoje maš prav, vendar ponavadi pač narediš tako, kot v tistem trenutku misliš, da je prav in najbolje. Poglej pred desetletji sem pač zaradi neke prelomnice v mojem obnašanju in sprejemanju neke svoje nove resnice spoznal, da me žena tudi slučajno ne privlači več , da bi se bilo najbolje ločiti. Po odkritih pogovorih sva prišla pač do nekega dogovora, da ostaneva skupaj, ker je bil takrat sinček pač star 2 leti, da je to najbolje zanj, čeprav je bil to v bistvu izgovor za naju. In ostalo je tako, vsak z svojim načinom življenja, brez blokad drug proti drugemu a z odkritim odnosom. Če se vidiva se vidiva, če imava kake skupne zadeve za pošlihtat jih skupaj pošlihtava, a prav gotovo to ni podobno prav nobenemu partnerskemu odnosu. Čeprav sva v tem času tudi gradila in razvujala tudi materialno skupno, vendar je najin odnos samo življenje drug ob drugemu, ki se tu in tam zaradi nekih skupnih interesov malo približa, vendar samo energetsko in zaradi namena, skratka čisti kompromis, ki obema odgovarja, ker ni blokad ni ega in ker ni ega se tudi skregati ne moreva. To kar sem opisal tudi slučajno ni tista zveza, ki ji lahko rečemo partnerska, bolj prijatreljska, a prav gotovo ne moreva prav nobenega prevarati, ker v bistvu sploh nimava pogojev za varanja, ker tistih vezi, ki bi jih morala prevarati, ni. Je neke vrste ljubezen med nama, prav v vsakem trenutku, ko bi nekdo rabil pomoč jo od drugega tudi dobi, vendar živiva pa samo drug ob drugem, tudi zmenjena sva, da takoj, ko bi nekdo od naju rabil tudi papirno svobodo, da bi ne bil prav novben problem tudi do narediti, samo do danes nihče od naju tega ni potreboval. Tudi drug za drugega vsaj približno veva kje se nahajava, če pride do spremembe se obvestiva, veva kdaj je kdo doma in kdaj ne in koliko časa bo odsoten, skratka "svobodna zveza", brez telesnih stikov. Ko sem se za nazaj spraševal, kaj je bilo v tej skupni odločitvi dobrega in kaj slabega, sem ugotovil, da sem pač naredil tudi dosti slabega, sin je ob nama odraščal in pač po svoje razumel zakon, danes je sam v nekem podobnem razmerju, učil se je na meni in vzor mu je bila moja svoboda, brez odgovornosti polaganja računov za to, kakor sem pač živel. Vse to kar je videl, je bila njegova šola, ker sem bil njegov vzornik, je to tudi počasi vzel za svoje, torej je bila poteza prav gotovo napačna, ali pa ne, ne vem, mogoče bi bilo pa še slabše, če bi bila ločena in bi odraščal na dveh koncih, vem pa, da moje vzoce nosi in zelo bi bil zadvoljen, če bi jih spremenil. Torej tu je ključ, trenutna rešitev, ki ti pride v tistem času in po tistem zanju. Zakaj ravno tako in zakaj v tistem času, kaka rešitev bi bila bolja. Veš to je težko sedaj presojat, tudi danes ne vem, kako bi se odločila, če bi bila postavljena na isto točko.

Kar nekajkrat je bilo to že napisano, meni je bistveno tisto, kot je nekdo pred mano napisal...da tega popolnoma nič ne rabiš, ker je tvoja karmična naloga samo tvoja, če ti je v tej nalogi v tvojem podprogramu kaj namenjeno vedeti, boš v namen dosege naloge to informacijo tudi dobil. Drugače je pa z jasnovidnostjo prav isto, kot z razpravami o "prejšnjih in naslednjih življenjih", tudi tega podatka ne rabiš, edino če ni strogo povezano z namenom čim bližjega cilja tvoji nalogi, če je pa to namen, se ta informacija pojavi, lahko preko različnih dejavnikov, kot intuicija, kot pomoč nekoga, ki se ti takrat pojavi v bližini ali kaj podobnega, a prav vsak mora svoje sam podelati, nihče ne more zanj to narediti.... Sam velikokrat nekako začutim, kako se bodo kakšne stvari odvile, kaj je temu namen, a verjemi mi, da je to zoprn občutek, ker se kasneje izkaže, da občutek ni varal, in prav vedno potem iščeš v neki informaciji to usmeritev, ki te v bistvu moti, ker ni tvoje si pa v tem udeležen. Imam prijatelja, ki se mi vedno pojavi v nekem trenutku, prav vedno z nekim namenom, pa ne on ne jaz v tistem trenutku ne veva zakaj, a kasneje se izkaže, da to kar je naredil, rekel ali pa je prišel (ćeprav tudi on ni vedel zakaj), da je bilo to ravno takrat potrebno in je imelo konkretni namen, bilo je sporočilo, bil je poslan. Vem, da to zveni preveč vesoljno, vendar je bilo veliko primerov, ko je tako bilo, kar mi je dalo potrditev, pa ne samo on, tudi z ostalimi je bilo in je podobno. Prav vedno je to nečemu namen, čeprav v zavednem vedenju tudi slučajno to ne opazimo in ne dojamemo, saj zato pa imamo tako malo kapacitete možgan porabljeno za zavedno stanje, prav zato, da ne vemo vsega, ker bi to samo naredilo še večjo zmešnjavo podatkov, važno je, da podatek dobiš takrat ko ga rabiš..... Napisal sem na splošno, tako kot jaz razumem, čeprav se veliko tega da razložiti preko kvantne fizike, vplivov misli na naše kemične reakcije telesa, primerjanja miselnih vzorcev in odpiranje poti proti kvantnemu ali pa proti zavestnemu delu. možgan.

Mate debate in komplicirate tam k ni treba Varanje je zloraba čustev (zaupanja), če so čustva zlorabljena ni več partnerske zveze, ker v vsakem primeru ostanejo informacije oziroma zapis varanja, tudi če zveza ne razpade, se prav vedno v podobnih primerih ta informacija varanja odpre in zveza lahko funkcionira samo kot kompromisna zveza... Do varanja ne pride, če je svoboda popolna, ker partner nima potrebe iskati drugje svojih želja ali sanj, ker ima vse to doma, ker teh sanj ni... Če bi pa že prišlo do skoka ( kar je pri odkriti zvezi skoraj nemogoče) in bi pri tem ne bila prizadeta čustva (sendvič zaradi telesnih potreb), je pa prav vseeno če partner to dela na smreki, ker mu privoščiš nekaj lepega, edino kar te skrbi je to, da bi dol ne padel, z smreke mislim....... Kar je pa najbolj pomembno, da skok čez plot ali pa varanje, kar sta dve čisto različni zadevi, vsak razume tako, kot mu je na kožo pisano( tudi jaz), tisti, ki to ne počne ali nima takih misli, se tudi tu na forumu ne pojavi, ker ima to zaprto in informacije za izgovor ne potrebuje, tisti, ki smo tu na LN, pa verjetno zavedno ali nezavedno to počnemo v taki ali drugačni obliki, to misel imamo in si iščemo pravilno razlago, ker jo rabimo, ker sami ne vemo, kaj je prav in seveda takoj tudi odreagiramo, če informacija ni taka, kot jo hočemo imeti, mislim, da nihče od nas nima tiste prave partnerske zveze, da smo prav vsi v nekem kompromisu, zato se tudi tu pojavljamo.....

Saj je tud to možno, samo njega poznam in vem, da je tako, čeprav je njegova blokada, da to dovoli...samo tako je..mata komprisni partnerski odnos, a ker v njem vstrajata jima pa že tako paše, da se morata mal papcati med sabo in istočasno vsak sam sebe.....karma

V bistvu si že sama napisala odgovor.... Se pelješ v avionu deset ur in, ker veš, da ne boš kadil, ti cigaret tudi na misel ne pride...skratka želja po tistemu je večja kot želja po cigaretu in ti ni prav nič težko se temu ta čas odreči..... Prav isto je v svbodnem partnerskem odnosu, ni kompromis, če veš, da si s tem nekaj lepega naredil tistemu, ki ga nosiš v sebi, ker si s tem naredil tudi lepo sebi...Boš šel pa cigaret pač drugam pokaditi, če bo pa še to moteče, boš pa nehal kaditi.....seveda samo v primeru, če boš tudi čutil, da je ta želja čista in ni produkt neke manipulacije in dokazovanja, ker je tem primeru to že odrekanje in blokada svobode..... Velikokrat sem se spraševal kje je bistvo, takole zvečer v kak lokalček uleti znanec, na brzino popije pivo in reče."moram domov naša me bo ubila".... Kakšen odnos je to, je to svoboda ali kompromis, kaka je ta žena, ki ne dopusti svojemu partnerju, da se sprosti in , da zaživi tudi svobodno, da ga stiska s tem za vrat. Razumel bi, če bi bil pijanec, če bi s tem pivom naredil kakršnokoli škodo, vendar je bilo to pivo samo produkt prepovedanega in ne produkt zadovoljstva.....

Tjazy, koliko je kak komentar vreden pozornosti je pač stvar vsakega posameznika, vendar je tudi to nečemu namen Sam velikokrat kaj napišem iz čito enostavnega razloga, ker me nakja prime in moram, prav nikoli z namenom, da bom ugotovil reakcije, ker so te reakcije tudi samo stvar tistega, ki reagira, to pa ni naš problem ampak njegov, če ti včasih napišeš s tem namenom je torej tvoj problem...pač tako je....Kadarkoli kaj napišem napišem z čistim srcem in z čisto mislijo popolnoma indetično kot takrat čutim, doživlajm ali pa razumem. Sam sem veliko resnic našel tudi na tem forumu, veliko forumcev mi je nevede pomagalo tudi kako mojo resnico prilagoditi bolj realni resnici. Prav nič ni namena se dokazovati, preizkušati in podobno, v tvojem pisanju je tudi veliko lepih resnic, vendar so prav z mislijo manipulacije, ki si jo napisal, da včasih kaj podtakneš, izgubile vrednost..... Andreja tebi pa nasvet, raje se poglobi vase v svoj jaz, če še tako reklamo delaš, svojo vero ne moreš vsiliti tistemu, ki jo ne sprejema, že tvoj osebni opis pade v oči, ker se ne predstavljaš odkrito in podatki niso uporabni, torej hočeš nekoga v nekaj prepričati, to pa prav sigurno ni prava pot, ti kar reklamiraj in hotdi tja kamor hodiš (kljub "visoki" starosti), samo ta forum prav gotovo ni pravi zato, pač moje mnenje je, da si močno zgrešila vrata.....preveč šolsko prepisani so tvoji komentarji....to nas je večina že vse predelalo, veš vera in verovati v nekaj sta povsem dve različni poti, božanstvo je lepo in nam daje notranjo toploto zadovoljstvo in nam polni dušo, cerkev je pa samo tista istitucija, ki v večini primerov zlorablja božanstvo v korist svojih koristi.....to je pa zelo narobe......

-Zakonca bi si morala biti zvesta. Zakonca si bosta zvesta, če med njima ne bo blokad, če bosta imela vsak svojo svobodo in v bistvu s tem živela, "enojnost", ker besede zvesta sploh ne uporabljata in ne poznata, ker sta zvesta, ker se drug z drugim ne ubata ampak drug z drugim živita........... --------------------------------------------- -Prešuštvovanje je greh proti Bogu in zakoncu. -Zunajzakonski spolni odnosi so edini svetopisemski temelj za razvezo z možnostjo ponovne poroke. -Jehova sovraži to, da se ljudje razvežejo brez svetopisemskega razloga in se poročijo z drugim. To kar si pa tu napisala pa sploh ni pomembno za partnerski odnos, ker je samo sporočilo neke religije, torej vsiljeni vzorec, ki ga sprejmemo ali ne.......

Ja Florjan saj, ni nič narobe, ti pač tako razumeš, jaz drugače, sem pač moral v nekem obdobju do drugačne resnice priti, kje pa piše, da je parava, vendar sem jo pač napisal, mogoče pa nekdo tudi kaj zase najde v tem, tudi ti si, zato si pa odgovoril....zaenkrat tako poznaš, kako bo jutri ne veš, tudi jaz ne. Me pa moti tisto k si napisal o usodi, usode se ne da prilagajati, lahko samo prilagajaš pot proti cijlu......ne me takoj napasti, tudi to je samo moje mnenje, tvoje je lahko drugačno......

Napredek je v vsakem primeru, drugače bi ne bili več potrebni na tem svetu, vendar je treba priti v tisto točko, kjer znaš energije usmerjati tudi na zavestni uporabni ravni, tu se potem doplnjuješ, tu potem opravljaš funkcijo nadgradnje in s tem prispevaš kapljico svojega v univerzalno nezavedno..... Saj ni potrebno vedno zoreti samo na bolečinah, to je največkrat samo začetna faza, ki je najbolj udarna, zoriš lahko na spoznanjih in na tistem, kar počneš, zoriš, če lahko nekomu nekaj prispevaš, da je bogatejši, zoriš, če nekomu dač nekaj, kar ga dopolni in mu da neko zadovoljsto, ker vse tisto kar si dal tudi nazaj dobiš, dejansko zoriš, ti dvigne osnovo in zopet zoriš......... Tudi Marsa zori ob branju prispevkov, ob nekaterih se razjezi i na ta način zori, ob drugih mogoče kaj v povezavi z sabo najde, skratka vsi zorimo, ta LN je naredila prav zato, ker zori....... Poglej, moj najboljši dolgoletni prijatelj mi je pred leti prevzel žensko, vendar je še vedno moj prijatelj, tudi z njo imava prijateljske stike, čeprav me je nosilo kar nekaj let, da sem pač bolj dozorel, veliko sem se v teh letih naučil (čeprav ne trdim, da kaj znam), veliko stvari, ki sem jih počel na moji poti tudi spoznal in ozavestil, našel obrazložitev in namen, bilo je veliko bolečine, še več traparij za katere sem takrat mislil, da so nepremagljive ovire, zaradi tega sem si tudi naredil vzorec, kjer lahko bolečino izklopim, torej veliko koristnega, kar mi danes pomaga iti v jutrišnji dan, spoznal sem nekaj resnic o hipozi, o energijah in podobno, moj prijatelj se je pričel ukvarjati z zdravilstvom, pričel ukvarjati z petjem, v kratkem bo izdal svoj CD, ona je zorela v odpravljanju svojih blokad, vse bližje je odgovoru, zakaj se ji ponavljajo ene in iste zadeve, skratka v tem našem trikotniku je bilo prav zaradi bolečin, občutkov zlorabe, povoženega zaupanja, ogromno narejeno za ozaveščanje resnice in odpravljanje blokad, tako je moralo biti, zato, da smo zoreli, drug ob drugemu in še vedno zorimo........ Težko je priti do spoznanja, da smo prav za vse, kar se nam zavestno in tudi del tistega, kar se nam projecija iz podzavesti, prav sami krivi, jeza je naša ne od tistega, ki nas je zjezal, zamera je naša, ne od tistega, ki mu zamerimo...pa če se obrnemo malo na tvojo blokadco...."uroštva" je samo toliko, kot si sama pripravljena sprejeti tako misel, da je možno...... In ker smo v temi varanje je varanje samo tako, kot si ga mi sami razlagamo za varanje, a prav vedno ima vsak zakaj tudi zato, torej je prav sigurno naša krivda, če nas nekdo vara, ker mu to dopustimo, namesto, da mu že takrat, ko šele nastajajo pogoji, ki jih nenazadnje tudi ti ustvarjaš, pokazala vrata......

Florjan vse kar si napisal je samo obdobje zaslepljenosti in obdobje "egove zaljubljenosti", ker si zavestno prepričan da tako ljubiš, da bi kar umru..... Pri meni ni tako, vsaj mislim da ni in ne opazim, da bi bilo, je pa bilo v nekem obdobju, vendar sem to obdobje prerastel. Ogromno mi pomenijo energetske naveze, te imam in te mi polnijo dušo, z nekaterimi smo več ali manj vsak dan povezani in komuniciramo, če hočemo ali ne, tudi ponavadi vemo kdo s kom in zakaj, za dve osebi vem v kakem trenutnem stanju sta, prav tako ti dve osebi vesta v kakem sem jaz, brez besed, brez pogovorov se nam vzorci vseskozi prekrivajo in primerjajo. Vem, da zveni bolj za na "Studenec ali Begne", kot za na forum, vendar bi ti vsaj ena od teh dveh lahko potrdila, da je tako, ker je tudi naša LN. Ja tudi stisk roke potrebujem in ga tudi imam, umrl pa ne bom, tisto ko sem mislil, da bi bilo najbolje, da bi, je tudi že mimo, prav vsak dan mi peinese nekaj novega, prav vsak dan se mi dosti dogaja in prav vsak dan sem tudi zadovoljen, da sem svoboden, veš kok časa potem ostane za vse tisto sprotno, kar moramo opravljati vsakodnevno, pa še veliko časa osane tudi za dušo in telo........

Lia so take zveze, ali pa blizu tega, jaz jo nimam, moja je kompromis, če sploh lahko še rečem zveeza, ker jo v bistvu sploh nimam, ker je samo nek kompromis prijateljstva, vendar je to tudi nastalo na neki izkušnji. Saj veš, pred desetletji sva se pač dogovorila, da bova ostala skupaj, vsak z svojim načinom življenja, a prav vseskozi v odkritem prijateljskem odnosu. Je bilo že tako prav, vendar to nobenega od naju ne bremeni, ker sva skupaj samo toliko kot rabiva zaradi tega ker stanujeva v isti hiši, ki sva jo skupaj zgradila, ker imava sina. Tudi kako kavico skupaj popijeva, tudi kaj pojeva in uporabljava isto kopalnico, se pogovoriva o zadevah, ki so nama skupne. Če bi naju to samo malo motilo, tega nebi bilo več. Vem pa, da je to prijateljstvo toliko, da bi drug drugemu storila prav vse, kar bi potrebovala, če bi do te potrebe prišlo. V tem času sem imel kar nekaj "nekaj letnih avantur" a prav vse so se končale, ko je to postalo obveza, breme, ker nikjer nisem znal obdržati svoje svobode, do tam, da to še ni moteče, ker pač vsak komromis prinese tudi odrekanje. Ok, je lahko samo moj vzorec svobode, a prav nobena zveza ni vredna toliko, da bi se bil pripravljen odrekati svoji svobodi zaradi nekega namena. Moral sem pri eni mojih "avantur" skozi šolo prizadetosti in manipulacij in prilagajanja prav zaradi tega, da sem to svojo resnico, ki sem jo že imel precej visoko zasidrano, tudi še dodatno utrdil. Je pa zanimivo to, da so se prav pri vseh zvezah tudi ohranile prijateljske vezi, ker je bilo vseskozi tudi pošteno in odkrito, ker je bilo dejstvo, kaj si od tega lahko obetamo in kaj ne, vseskozi znano. Prav z vsemi sem še danes na tak ali drugačen način povezan, brez obremenitve in želje po zadovoljitvoi telesa, a poljubček in objem ob srečanju, je odkrit iskren in prijeten. To je tudi tisto, kar nam polni dušo, tisti občutek, da nas nekdo sprejema in, da je on sprejet, brez misli na koristi, brez manipulacij, pač z svojo izkušnjo iz preteklosti a z resnično energetsko navezo sedanjosti. Vendar je tu svoboda in tu se potem tudi pokaže, kaj je bilo delo ega in kaj je tisto, ko ego nima več kaj početi. Dejansko je tako, kot je nekje Mick nekje zapisal. Seks in "ljubezen" sta lahko dve zelo različni zadevi. Zelo lepo je, če je seks sestavni del neke lepe in odkrite svobodne zveze. Samo na žalost je malo tistih, ki lahko sprejmejo, da je lahko še neka veliko lepša zveza tudi brez seksa. Seks je fizična potreba telesa, ki ima pa v nas prav poseben programček, eni na tem gradijo zveze, eni se s tem dokazujejo, eni zadovoljujejo telesne potrebe nečesa, kar mislijo, da je to alfa in omega. Zame je pravi seks samo takrat, ko je med dvema tudi pravi svoboden in prijateljski odnos. Vse ostalo je pa trenutno zadovoljstvo, ki prinaša več škode kot koristi, čeprav smo si izpraznili jajca, pa čeprav je tudi partnerka zadovoljna ker je dobila svoje, občutki so lepi, spomin še doda svoj občutek prijetnosti, potem se pa počasi zamegli in pričnejo se zlorabe tega lepega v nek namen. Prav vedno je tako. Seveda je zelo težko tako resnico sprejeti, ker si dopovedujemo, da ni tako, ker nočemo verjeti, da čustva in seks nimata nič skupnega, da je seks samo pika na i, da je veliko lepši stisk roke, odkrit pogovor in uživanje v trenutkih intimnosti, ko gledaš zvezde, ko vidiš v labodu angela, ko gledaš kako plešejo lučke in podobno. Seks ponavadi še celo pokvari tisti lep intimen občutek, ker je vse prevečkrat zlorabljen v določen namen. Seks je samo orodje, ki ga zaradi vzorca potrebujemo, vsaj večina moških nas je takih, zato je včasih boljši "sendvič", kot pa zloraba čustev. Uf spet sem naložil...zdej grem pa na kufe........