Piko

Andres08, sem ravno gruntal, kot hodiš, kje se daješ gor pa dol, saj Islandija je zelo hribovita dežela. Lep dan! In kdaj boš povečal na 09 ?

Ja, čestitke za 632 sočasnih obiskovalcev!

Kolk se mi zdita podobna v neznačilnih podrobnostih! Uauuuu! P.S. (Pa Apolona je razsvetlila eno noč na Vrhniki...) Pa Diana bi tud lohk spet kako svojo fotko gor dala...

Prva letošnja dobra novica - BMW naj bi kupil Sauber. Če pa jim ne gre s Frenkom...

Meni je všeč tale arabski pregovor, ki je na LN med modrimi mislimi: Kar se zgodi enkrat, se morda nikoli vec ne ponovi - toda kar se zgodi dvakrat, se gotovo zgodi tudi tretjic. Če varanje ni nič posebnega, potem bi rekel, da tale pregovor velja tudi za varanje. Torej morda in ne gotovo. Se da varati samo s seksom ali še kako drugače? Varanje (ne samo prešuštvovanje) bi opredelil kot dejanje, ki ga naredimo, čeprav vemo, da partnerju ne bi bilo niti najmanj po godu oziroma bi ga s tem zelo prizadeli. Tako dejanje tudi prikrijemo, da ga "ne bi prizadeli".

Če sem vse skupaj gledaj 35 minut, od tega najmanj 30 na obisku, pa na hitro preletel kakih 35 prispevkov tule, z gotovostjo lahko napišem: Miša, bravo! Kolk velik si jih spravla iz tira... oziroma so samo opazili, da niso povsem v tiru...

Bravo! Tega se ne bi spomnil, čeprav sem pred leti eni osebici, ki mi je bila tudi zelo blizu, zelo zelo priporočal po tistem, kar sem slišal in videl o tej šoli v eni od tv oddaj.

En rebus: Vdnevni x!x kumanj kasamoš ekol ikopa pirčkovje kdora bilzaobr isattaz adnjoinzak ajjihj edane sdvave čkotvčer ajpapot rebujenas x!x vetdaprs tobtemne biperfor iralpap irjahi hehi Pomembno navodilo pri reševanju rebusa: na začetku odstranite vse smeške, potem pa ga rešujte dalje.

O Diana, kod hodiš s svojimi posti, da te nič ne srečam. Sicer pa bi moral malo premisliti o navezanosti, kako se je rešiti, kadar bom navezan na kak forum. Pri navezanosti obstaja tudi preprosta rešitev. Če si na koga preveč navezan, ga toliko razjeziš, da te zbena in ti ne pusti blizu. (a tu se skriva nevarnost, da iščeš navezanost drugje. Nič ne bi naredil, če bi eno odvisnost zamenjal z drugo. Je navezanost lahko že neke vrste odvisnosti?

Tvoje misli so mi kar všeč. Le pri "popravljanju napak" mislim, da tega ni mogoče. Čas in prostor sta neločljivo povezana, zato ne moreš popraviti, spremeniti ničesar, kar se tiče prostora in materije, ker se tiče tistega trenutka v prostor-času. Lahko samo nadgrajuješ v pozitivno ali negativno smer. Dodajaš... če se spomnim prav, tudi Tadej Pretner navaja v svoji knjigi, da je čas vezan na materijo in da v nematzerialnem svetu časa ni. Ali je bil to Gary Zukav, hmmm. Obe knjigi berem prav zdaj malo eno malo drugo, ker sta mi obe všeč pa tako pride...

Mitičnost Luninega foruma (Mit – pozitivna, a nerealna predstava o določenih dogodkih, pojavih, ljudeh: ohranjati, podirati, ustvarjati mite o čem - SSKJ) Vsake toliko berem vzhičene stavke, kako super da je ta forum. Tudi meni se dozdeva, da tu srečujem povečini prijetne ljudi. Če kdo preklinja, preklinja dvojno, a taki so v manjšini. Mogoče ima zato vso podporo. Kaj je na forumu, da zahajam nanj, so tu ljudje boljši od tistih »v resničnosti«? Ni verjetno. Svet je en sam, vsakega lahko srečam na ulici, pa sploh ne bi vedel, da je forumovec. Samo znati moram videti, da so vsepovsod okoli mene tudi prijazni in dobri ljudje. Da je svet tudi lep… Lahko iz tega zaključim, da je lepo tudi na forumu? Je, a le ko del tega lepega sveta. Mitičen je kvečjemu svet v celoti, ne pa kak forum. Forum smo ljudje. Oblikujejo ga naše misli, besede, črke, če jim le sem ter tja prevelika količina smeškov ne skrije pomena. Ljudje smo se navadili izpovedovati čustva, ker je to na forumu bolj preprosto kot v neposrednem pogovoru, predvsem pa varno v navidezni anonimnosti in navidezni oddaljenosti od bralcev. Včasih komu prija potarnati, ker se zdi, da so na forumu bolj sočutni kot v neposredni okolici. Hkrati ne vidimo forumskih obrazov, neverbalna komunikacija je tu izključena, nadomeščajo jo smeški, ki pa ni enako pristna, kot reakcije telesnih mišic. Kateri smeško kliknem, je vedno stvar razuma. Smeško je lahko z lahkoto le zaigran. Vsi ljudje smo rojeni igralci, čeprav igramo svojo življenjsko vlogo različno dobro ali slabo. Nemogoče je, da bi jo tu, na forumu, prenehali igrati. Igramo jo samo na drugačen način, a jo še vedno igramo. Na forumu spoznal nekaj dobrih igralcev. Ali sem se jih naučil spoznati tudi med sosedi, prijatelji, sodelavci, znanci in predvsem neznanci; vsepovsod okoli mene? Velike večine forumovcev nisem niti mislil spoznati, jih srečati, slišati po telefonu, videti na pikniku, ob torticah. S tem, ko ga srečam ali slišim, postane del moje okolice, predvsem pa postane demitiziran. Kakšnega že, tako za spremembo, je vseeno zanimivo srečati, verjetno subjektivno »izboljšujem« dojemanje svoje okolice. Obenem pa tudi Lahko spoznam, da je okoli mene veliko prijetnih ljudi, lepih punc, če hočete, prijaznih, pa tudi dojemljivih za ljubezen, sočutje, besedno pomoč, samo pravo družbo moram izbrati, tako kot izberem ta forum izmed mnogih drugih. Prijetno je reševati tuje zagate, dajati nasvete, ker počasi pozabim na svoje probleme, kar potopim se v nadrobno opisane situacije. Vprašanje je, koliko se realno naučim iz vsega tega sam, koliko bo to pomagalo meni samemu, dajanje razno raznih pripomb in kvazi nasvetov. Če je odgovor pravi, nič, saj ga že vem. Tisto, česar se moram naučiti, ta hip še ne more biti med mojim znanjem. Če prebran nasvet ne poenotim s svojim vedenjem, mi težko pomaga. Težko bi v komu videl učitelja, zame je forum razred učencev, le da so eni boljši, drugi pa slabši. Le kdo je potem učitelj? Se je kdo že javil? Kdo ve, kaj kakšno pomoč si želim na tem forumu. Sploh znam prositi za pomoč? Na forumu ne. Pomeni, da je ne znam tudi sicer. Forum je lahko moje ogledalo, če sem enak kot v resnici, lahko pa povsem izmaliči mojo sliko, če nisem. Saj v konkavnih ali konveksnih ogledalih ni mitičnosti. V ravnih še manj. To le polovica zgodbe, ker druge še ne poznam. Kako jo boste sprejeli, je odvisno od vas samih. Tudi do polovice napolnjeno steklenico vidite ali napol prazno ali napol polno. Pa oprostite, ker nisem uporabil nobenega smeška.

Iii, Aiiiwica, službiiica!

No, sem moral najti način, kako najhitreje pregledati 20 strani, ko je tako malo slikc. Imam eno idejo, a o tem na koncu. Kar neja punc me ni razočaralo. Apolonija, ker dela lepe fotke (nekaj se dogaja, izgleda bolj divje, kot pred mesecem dni; a ma kakšnega novega fanta?) videl sem tudi eno lepo fotko z očali, ki ji zelo pašejo. Todika, ker je kakšno svojo slikco izbrisala - saj ni vse za vse ali cel svet. Aiwa ima o tej temi tudi zdravo mnenje. Marsa je spet pokazala svoje adute (noge) To je pa tudi vse, kar sem si zapomnil v parih minutah skozi 20 strani. Na koncu bi spoštovanemu uredništvu predlagal novo funkcionalnost - naročiti se za nove odgovore v temi - kadar so zraven tudi priponke!

Oh, spomladi sem tako dobro jedel v gostilnici in piceriji Kaval, pa sploh še tega nisem omenil! Ne samo, da imajo dobro italijansko hrano, ta hrana ima tudi italijanski okus! Pica je bila tudi dobra, odlična. Naročil sem pekočo, Firence in je bila zares pekoča, ne pa da dobiš neki ponaredek pekočine. Kljub drenu se je vse strašno hitro odvijalo, ambient je tudi prijeten. Naslednjič moram poskusiti florentinsko nabodalo, na sosednji mizi je izgledalo odlično. Opažam, da vsi v jedilne liste pišejo gamberi. Kot da ne bi imeli slovensko ime kozica, množina - kozice. No, pa chianti je bil odličen, ker se tudi na tem področju da dobiti kakšno poceni vino di tavola... aja - tudi lignji na žaru z radičem so bili zelo zelo dobri.

Včeraj, v gorah, ko je začelo snežiti

Hehe, mene gani samo še taka reč, kako je nekdo ganjen nad forumom in pisanjem tu notri! Nakladam, nič nisem ganjen, hehe. A so eni pisali, kako bo snežilo? Ne pomnim, kdaj bi se mi zgodilo to, kar sem doživel včeraj. Namreč veter je pritegnil v sunkih okoli 100 na uro, da me je glava bolela od mraza. Premišljujem, zakaj me do sedaj ni nikdar bolela. Sedaj pa je bolela, kot bi imel ledene obkladke na njej. Začnem vleči kapuco, ko ugotovim, da imam res na glavi led. Nekaj ur sneženja v vetru je naredil bel oklep... Ja, slikce ne bom dajal v Fotke, ker jo bom tako kmalu brisal... ko bo izginil ta sneg v gorah. Ne pozabit, to je bilo včeraj.

Tu je prispevek, kako sem na dva izleta vzel simbol Intuicije. Na prvem izletu sem imel s seboj Intuicijo, Trenutek in Razumevanje na drugem pa Intuicijo, Svobodo in tudi Razumevanje. Povezava: Pr0sOjnik

Nisem spregledal, samo pozabil napisati. Surangeni, kolk sem zadovoljen, ker si naredila tisti izpit! (Pa uredništvo -vovo nas spet -etet hipnotizira -rara s florescentnimi -mimi očmi, -mimi hihi)

Hojla! samo trenutek, preden letim naprej, po 16 dnevih vidim nekaj zanivivosti, pa ene imajo v ikoncah lepše fotke, prav vse na tej strani, ja Todika je našla eno globinsko, tapravo, Pika Pikica se je sama potrudila zanjo, predpostavljam, hihi, Aiwa se tudi stalno trudi okoli tega, aja, kdo je že ta Trudi? Pa ene tudi izgledajo čedalje bolj ženske, bravo!

Točka G kot glavna grča. Do prvih vej sem prišel težje, kot včeraj. V časovni stiski nisem šel predhodno potrenirati na dvojčici. Tudi včerajšnje zadnje veje nisem več dosegel. Prijel sem se veje kot klop, se izvesil in vlekel; v naporu mi je na gladko obritih pazduhah iz por iztisnilo za centimeter novih kocin. Med pripravljanjem vrvi se na potki pod drevesom ustavi jogerka in začne delati razgibovalne vaje. Le kaj je »videla« pri tem drevesu? Nekaj bo na njem, sicer tudi mene ne bi bilo tu. Z vrvjo si pomagam v osrčje krošnje. Fenomenalen občutek je to. Nad točko G naredim še nekaj posnetkov. Predvsem ne glave. Ločitev je lahka. S seboj sem imel poleg nujne opreme samo še mobilca (če bi bilo potrebno poklicati gasilce) in uro. Čez dobre pol ure moram iti, tu pa še kar bingljam po bukovih vejah. Recept za hitrejšo ločitev: z vrvjo se kar privežem nanjo. Reversina nisem uporabljal že dve leti in nisem povsem prepričan, če sem vrv vtaknil pravilno, zato na njenem koncu naredim še velik vozel. Tri prepenjanja kratke vrvi; uf, kako sem hitro na tleh. Tečem mimo ograje živalskega vrta. Hecno je za njo opazovati ljudi. Ogled ljudi v živalskem vrtu… Nimam časa. Čez nekaj ur bo krasno ptičje petje zamenjala bolj resna glasba Iva P. A to je že druga zgodba. Klavirjev menda ne delajo iz bukovine. K bukvi se bom pa še vrnil. Za njen vrh mi je zmanjkalo le časa.

Bukova zgodba št. 2 (Bukvalni obisk Rožnika… ... čez nekaj dni bom zgodbo prestavil v Zmorem.) Risa. Življenje je lahko. Oziroma kot ga vidimo. Kaj lahko še storim v zgodnjem torkovem popoldnevu? Utegnem danes na Rožniku osvojit tretjo bukev? Z vožnjo vred imam časa le dve uri… Mislil sem se zapeljat prav na Cankarjev vrh, pa to ne bi bilo prav, zato sem avto spet pustil pri Čadu. Da se prej malo ogrejem s tekom v klanček. Prvič po letu dni in zgolj zaradi pomanjkanja časa. Ampak rise grem spotoma pa vseeno pogledat! Dobra dogodivščina ne more v enem samem dogodku. Danes me je tam čakal… japajade, kakšna bukvalna miselnost - prav mene da bi čakal, stari maček! Šele potem sem v notranjosti opazil drugo mačko. Bila je predaleč, da bi jo lahko slikal. Vem pa, da je ona mene dobro »uočila«. Oprema. O,ljuba dela dolgega. Nos se mi je takoj podaljšal, ko spet nisem znal priti do spodnjih vej. Ker sem pri 4., namesto pri 3. bukvi. Na prvih vejah premišljujem, kako visoko so lahko tudi klopi. Po moje jih v krošnjah ni. A tudi ptičev nisem slišal na njej, ta teden si izbirajo druge vrste dreves, ne nekih bukovih. Ob osamljeni poti nataknem vso opremo. Hm, za osvajanje – sem si umil zobe? Sem pa tik pred odhodom umil noge in pristrigel nohte. In umil pod pazduho; vem da sem egoist – umil sem se zgolj zaradi sebe. Saj bukve ne vohajo. Upam, da bodo nanje naredile močan vtis oprijete hlače.

Kasneje sem pregledal še druge, tudi naključne slikce s tega izleta. Naredil sem nekaj posnetkov svoje sence, in glej - kot bi v roki držal križ. Od tam se ga splčoh ne spomnim, da bi ga videl, tudi silhueta sence sploh ni natančna, križ pa je. V bistvu so mi na zapestjih visele še pohodne palice, to se vidi. Roke sem hotel postaviti v obliki altane, kot bi tam stal živ vilinski simbol... v desni roki, kjer ni križa, pa sem držal fotoaparat in ciljal na senco. Da mi križka zato ni nastavil kak vilinček, hehe? Ko sem zlezel na greben, sem se tem postavil naredil nekaj slik kar tako, brez razmisleka, in se potem odpravil naprej... potem pa zagledam senco v obliki križa šele doma!

Fucnla kvazimajstre, hehe fugirala kvazipore... :palec: Dobra fotka!

Nihče od fantov, ki se imajo za super voznike, noče pomisliti, da oni potrebujejo na cestah tudi slabe voznike. Kako bi se pa potem lahko dokazovali, če bi na cestah vozili vsi enako dobro?

Ne vem, kdo se je spomnil, da smejo imeti ženske vozniški izpit! pa volilno pravico in še kaj, saj verjetno tudi volit ne znajo tako kot je treba? Starec je vsak, ki preseže 50 let in kot tak naj gre kar v dom za ostarele in naj ne dela navlake na cesti in na svetu nasploh. Vpeljati je treba še kategorijo "mlajši starci", recimo med 40 in 50 leti. Ti bi morali delati dodatni vozniški izpit na reli progah. Kot opažam, pa delajo največjo navlako na avtocestah prav "mladi". Mladi so še in tako radi bi čim prej in čim hitreje dosegli svoj cilj in zato nikakor ne znajo zapustiti prehitevalnega pasu. Eh še nekaj. CESTA JE ZA VSE!