Piko

Velikost prsi? Na oznake se ne spoznam. Morajo samo dobro "pasat v roke"... Aja, rok pa nimam prav velikih! Res pa je, da eni "šlatajo" z očmi, te imajo pa veliiiiike!

Kritik? Ki pušča kri? Ali nima pojem kritiziranje slabšalnega pomena? Zdaj pa zares - včasih izrečem kritiko, ko bi moral zgolj menje, včasih izrečem sodbo, ko bi moral zgolj kritiko, včasih ... najboljša obramba je napad ... Sedaj se učim loviti predvsem pozitivne afirmacije svojega mnenja, in da ne bi izgledalo kot kritika ... LpP P.S. A ni lepo, ko je spet ponedeljek?

Z Rugljem se pa res ni težko ne-strinjati! A je to človek, ki ima probleme na področju alkohola in žensk?

Kaj pa je to poroka? Ali je tudi predroka? Kakšna roka? Zdi pa se mi tudi, da nekatere debata o tem malo nervira? Dejmo še mal pobezat tuki ....

Četrtkov bljuz Sreda zvečer. Naj grem ali ne? Bo križ bolj vznemirjen ali umirjen? Ne vem. Vzamem tri pettolarske kovance in jih šestkrat vržem. Pozornost usmerjam k vprašanju in ne rezultatu. Gibanje in počitek sta mi med razlagami najbolj padla v oči. Med čakanjem na spanec premišljujem, da ni sama po sebi pomembna pozornost. Saj nisem hodil ali se vozil mimo tisočerih uličnih svetilk in gledal, kdaj se bo katera prižgala ali ugasnila, ko bom šel mimo. Le opazil sem, ko se je to zgodilo. Sedaj se ne ugašajo ali prižigajo več, ali pa tega ne opazim. Kaj naj bi to pomenilo? Verjetno samo po sebi nič. Naklučje. Ne, naklučij v življenju ni. Kot glasbena želja, ki sem jo v šali vrgel v glasbeno skrinjico želja jutranjega vodiletja in se je čez čas odvrtela na postaji, kjer je delal prej. Za tisto postajo netipičen in nikoli slišan Twisted Angel. Z željami se ne gre šaliti, pa četudi so samo glasbene... Ali ko sem pred dvema tednoma slabo razpoloženim sodelavcem zapel prvo kitico Kekčeve pesmi, danes pa je zvenela v vseh pisarnah, naravnanih na isto radijsko frekvenco. Zaspim, ko nisem več pozoren na spanec, samo opazim, ko pride... Oče med hitro hojo pred mano še lahko govori; zgodbe, ki jih še nisem slišal. Ali ima pri hoji 78-letnika ali njegovih zgodbah pri tem kaj himalajska sol? Kako bi šele šel, če je ne bi mešal z navadno pol na pol. A naše himalajske odprave vedo za to posebno sol? Križ ostaja enako vznemirjen, ko očeta pustim pri njegovem znancu. Zakuril bom pod nogami in z novo energijo pogrel boleč križ. Raje se gonim po naravi, kot se zaupam šamanu... Na povratku, ko sva oba s križem umirjena, čakajočima še sam povem nikoli povedano zgodbo. Oče na eni od smučarskih palic izgubi krogec, v snegu postane neuporabna in privežem mu jo na nahrbtnik. V sebi slišim glas – palica se bo izmuznila, ker nima krogca. Len sem, sam sebi se izgovorim na utrujenost in le močneje zategnem pašček. Saj jo bom videl, če bom hodil za njim... Konec, parkirišče! A palice ni več. Oče je malo nestrpen. Greva, jo bo že kdo našel in odnesel v kočo, pravi. Samo 15 minut mi daj, odgovorim. Preveč, pravi. Pa 5 minut! Vzamem svetilko, ki sem mu jo prej posodil in v pričakovanju hitim nazaj. V mislih poskušam določiti mesto, kjer bi lahko ležala. Ne, ni nižje doli, na zgornji prečni poti bo. Pot je bolj ravna kot strma. Koliko zmorem? Spomnim se lastnega pravila - začni teči, ko ne moreš več hoditi! In ko ne boš mogel več teči, boš spet lahko samo hodil... Čeprav me ni bilo dalj časa, je oče zadovoljen, ko se vrnem z izgubljeno palico. Dober si, pravi. Redka pohvala. Ne, nisem dober, le vstrajen, si rečem in odpeljeva proti domu.

Razne majčkene težavice, ki pa jih raje ne bi imela(recimo bolečine v križu) Imela je težave s križem. Naložila si je že drugi križ Bala se jo je ko hudič križa Sami križi in težave Usekalo jo je v križ Potila je križev pot Šla je na Križno goro O, križana gora! No, upam da je sedaj s križem v redu!

Oooooo!

K sreči imam še eno lansko slikco na PCju. Sami ste si to (jo) hoteli ... sploh se tu še sam ne prepoznam, kaj bi me šele drugi! Edino, česar se na sliki ne vidi, je moj jezik, ki je lahko dolg in ošiljen. Bog vsem, LpP P.S. Skoraj nimam kaj skrivati, tako sem osvežil še osebne podatke z rojstnim datumom.

No, če se vam še kdaj javim tu na forum - da boste imeli občutek, s kom imate opravka (ops, 4 poskus ...)

Kot sem razumel vilo Marjetko, narisanih simbolov ne smemo nostiti v denarnici (razen tistega za denar...), drugače pa kjerkoli pri sebi, da je le znotraj aure Pomembna je energija, pozornost, usmerjena med risanjem znaka, izbira barve papirja je individualna, mislim pa da tudi barvice. Se bo že našla in še kaj napisala o tem. LpP

Tole temo sem v celoti pozorno prebral, vsem najlepša hvala za vse krasne misli, še posebej pa Marsi, Marjetici, Andreju, Nataliji, Lemuriji in Sanjalici Meni je komunikacija z otroci na splošno lažja, ko se pogovarjam z njimi kot človekom (morda zamenjujemo to z odraslostjo) in - ko poiščem otroka v sebi. In že večkrat sem bil poplačan, ker sem verjel njihovi Resnici in ne svoji...

Nič ti ne zavidam naslednjih 16 let! Ampak bo že šlo, bo, boš videla! Povsem razumljivo se mi zdi, da sta si z bivšim prišla navzkriž tudi pri vzgoji otrok. Saj sta si sicer. Tu sta vsaj dve skrajnosti - v eni mame maksimalno onemogočajo stike z očeti njihovih otrok, čeprav si verjetno to zelo želijo, in verjetno prav zato - v drugi pa se mame trudijo, da bi otroci le imeli stik tudi z očetom in so pripravljeni potrpeti in narediti marsikaj. :o|o: Včasih kar preveč... Mislim, da neka pravila, vsaj ohlapna, bo pri selitvah otroka treba postavit. x!x In se ne pustiti izsiljevanju ...

Tega nisem vedel. Kot omenjaš, morda skozi srce?

Kakšni simboli? Vilinski simboli? Vile? Zadovoljen sem, da sem srečal Marjetko Jeršek. Da imam tudi eno njeno sliko - orhidejo. Saj res, pozna kdo njene slike? No, zraven sem spoznal tudi knjigo, ki jo omenjate. Navdušil me je jezik; besede, misli, lepo tekoče tečejo, preprosto... in se mi zdijo v sozvočju z I-čingom, FengŠu-jem.

Strinjam se z Marso - Veliki ljudje so preprosti. Ali so tudi preprosto - naravni? Sprašujem se, zakaj naj se trudim biti preprostejši. Zaenkrat se trudim biti naravnejši ... Preprostost je lahko harmonija. Preprostost ima lahko veliko oblik in pomenov, je lahko zelo raznolika. Vendar jo vedno občutimo enako. A bi ne bilo na svetu zelo dolgočasno, če bi bili vsi samo - preprosti?

Zakaj bi se človek sploh trudil biti preprost? Jaz se že ne... A bi se moral? Pre-prost? Mi je pa zato preprosto misli težko izraziti preprosto. To izgleda takole: Misel je preprosta. Me bodo razumeli? Bom malo bolj natančen. Sledi blablablabla besed. Opazim, da se mi je z nitko preproste misli zameštralo cel kup drugih miselnih nitk. Potrpežljivo odvozlavam, hočem samo pravo miselno nitko, čisto. Preprosto. Preprosta mislel, ki gre skozi mene, naj ostane preprosta. In tu bi se moral še malo potruditi...

x!x Tamara, hvala ker naglas razmišljaš o svojem vzorčenju - tako lahko pomislimo še mi o svojih. Nekaj mojih razmišljanj: tudi sam sem živel z očetom, mamo in sestro. Družina je kompleksno okolje, v katerem je težko izdvojiti čiste relacije oče-sin, mama-hči, brat-sestra. Če vsak igra svojo igro življenja, svojo vlogo, jo del odigra tudi v družini. In ko se nakateri soigralci zelo trudijo v svojih vlogah, ki jih s časom (čeprav bi to pričakovali) sploh nočejo spremeniti, nekateri pa jih nočejo odigrati, kot bi gledalec to pričakoval, sama pa svojo vlogo na vsak način poskusiš počno popraviti, hm, hm. Sedaj pa kavelj 22 – opažam da še vedno prevzemam nekatere vedenjske vzorce od staršev, sedaj, ta hip, ne glede na dejstvo, ali so me pri njih motili ali ne! Pa ti pravijo, razčisti s preteklostjo... Družina je v družbi, tu so še prijatelji, vlogo v družini je težko v celoti izdvojiti. Lahko da sem svoje frustracije v družini kompenziral izven nje, med prijatelji, v družbi, in če hočem spremeniti kake vzorce IN, jih moram hkrati (ali celo prej) tudi OUT. preskoči zgornji blablabla! kot sem rekel, je tema zanimiva, ker se lahko tudi vprašam, kako sam poskušam reševati tovrstne probleme. Na mojo srečo sem obširno temo prebral v celoti, in ne per partes. V napisanem sem največkrat zasledil besedi mama in sestra, oče in brat sta omenjena samo enkrat, pa sta tako krasna ! Pozoren bi bil na naslednje: Ali oče in brat igrata svojo vlogo, kot je treba !? Koliko še sproti prevzemam slabe »družinske« vzorce? Piko, o joj! Če ne morem vplivati na svoj odnos z mamo in sestro, koliko lahko vplivam na druge relacije, ki bi posredno imele pozitiven vpliv na celotno dogajanje? To bi bilo moje vzorčenje, sam se sedaj poskušam z neposrednim soočenjem. No no, Piko, ne flanca, tudi naredi kaj! Pustiti in čakati, biti dejaven, upirati se, sprejemati, itd. – Sedaj poskušam ugotoviti primeren trenutek za vsakršno vrsto pristopa. Premalo sem bil dejaven v spremljanju razmer, čakal sem na spremembe od »zunaj«. LpP

Ja aakhut, saj, to se sprašujem tudi sam! Ob vsej obilici nasvetov, kako čim hitreje kvalitetno zajemati življenje, s čim večjo zajemalko, vedno znova ugotavljam, da to zmorem le po žličkah. In tole s hima-soljo je podobno. Je še nisem uspel mentalno prebaviti. In še anekdota: že en star gospod, blizu 80 let, ima hčer, ki se je navdušila nad hima-soljo. Kako je to fejst in oh zdravo! Pa jo je gospod kupil. Po krajšem času je ugotovil, da jo mora (zaradi manjše slanosti v jedi dajati več kot navadne in je zato pravzaprav funkcionalno še dražja. Zato si je kupil še nekaj navadne kamene soli in si naredil bolj "uporabno" in "cenejšo" mešanico.

Hoj, ne glede na to, koliko nafte, usedlin iz odpadnih voda in človeških izločkov ipd. poleg soli požanjejo pri nas - ali kdo ve, kako kupiti strunjansko sol ? Res pa je, da nisem vedel, kaj vse mi manjka, dokler nisem bral o himalajski soli ...

Vsem lep pozdrav, še posebej, ker je moj prvi! Denar, zdravje, duhovna rast, nega duše itd. - pozornost jim posvečamo toliko, kolikor mislimo, da zaslužijo. Denar je eno od sredstev. Vsa sredstva morda niso neobhodno potrebna, vendar je z negacijo denarja kot sredstva bistveno težje... pomeni, da po malem vedno košček pozornosti posvečam tudi denarju, da ga ne zmanjka. Kot je zame sredstvo tudi duhovna rast (in ne cilj).