Piko

Zakaj se danes počutim svinjsko navihanega? Morda mi še vedno tolče ven včerajšnji ponedeljek?

Svetlo siva malica, črtasto spodnje perilo (rjavo in sivo), temno modre nogavice s svetlomodrimi pikicami, čevlji kostanjeve, kavbojke svetle indigo, majica z dolgimi rokavi v barvi "mlečna čokolada Milka". In še: srebrna streha od kolesa, rumenkati zobje, nekaj rdečega ognja v očeh, malo črnega za nohti, ne to sem uredil... Drugače pa se res šele ob oblačenju odločam, kaj natakniti nase. Malo je odvisno od počutja, malo od vremena, malo pa od - kaj vem česa. LpP

Ko gremo na dopust v kak apartma, vedno vzamem s seboj: komplet svojih nožev (mali krivček, mali ravni, lupilnik, veliki kuhinjski), v primeru, da gremo v SLO ali CRO, nujno še dva nerjaveča lonca, pašto (Barilla, Voiello ali DeCecco), paradižnikovo omako Pomi, nekaj konzerv tune (npr. RioMare) piškoti (PanDiStelle od Barille), 1kg dobrega krompirja, glavica česna, nekaj čebule, alpsko mleko, italijanska kava (npr. Lavazza gusto crema) in mašinci za 1 in 3 kave, malo sladkorja, dobro sol (navadna mleta in integralna), lij, zeliščni čaj, nekaj dobrega domačega žganja. Če gremo v IT, tudi polento "Zlato polje". Od začimb origano, domač lovor, domač rožmarin, mleta pekoča paprika. Aja, Nutella ne sme manjkati in kozarček domače marmelade (marelična ali jagodna - vsako leto ne kuham iste) pozimi tudi domač med.

V kratkem pride na vrsto - Koprc po grško Preprosta priprava, preprosti, a dobri okusi! 750g gomoljev koprca prerežemo na četrtine, zalijemo z 1dl olivnega olja 2dl belega vina 2dl vode sok ene limone, dodamo še sol, zrna popra, lovorov list Ni po receptu - lahko potresemo z drobtinami za gosljatost omake. Kuhamo na min. ognju 40-50 minut; pustimo da se ohladi v omaki. Priprava je primerna tudi za druge čvrste zelenjave; šapinjoni (kuhamo 6-8 min) artičoke (40-45 min) por (30-35 min) srčki stebelne zelene, itd.

Ko pridem domov, si bom nakoleščkal dober krompir, ponev (z nekim iron premazom) fi 28cm obrisal z mastnim papirjem in tisti krompir skoraj pokritega na hitro popekel (10 min), potem pa ga pred iznosom v usta pomakal v domače dalmatinsko olivno olje.

Mene vedno zanima azmerje cena/kvaliteta. Če gledam na kvaliteto ob ne prehudih cenah, no to sem že omenil. Če pa gledam na ceno pri zadovoljivi kvaliteti, potem sem pred časom dobro jedel Pri Kopaču na Brezovici pri Ljubljani (v smeri Vrhnike, na desni kmalu za odcepom za Podpeč). Drugo: enkrat smo dobro jedli pri Pečariču (ob jezu Malega Grabna) tudi ni bilo drago, Žabar naj bi bil drag, Hano tudi ne hvalijo toliko, kot je draga, Kaval, ki ga omenja Marsa, ima menda odlično toskansko kuhinjo (in toskanska vina)!, pri Čadu nisem bil več tako zadovoljen, Narobe v Mengšu se nam je zdel kar drag za tisto, kar je nudil, ne vem, kaj je sedaj z Mikijem, definitivno smo tam jedli zelo dobro, ampak cene so tudi bile "primerne", od picerij je definitivno Ljubljanski dvor naj!, moja draga je bila kar jezna, ko sem se hecal, da bom naročil eno "kopalniško pico", zunaj je ambient super, znotraj pa je za moj okus preveč ploščic... Od picerij smo poskusili tudi Botra na Vrhniki, tudi OK, v Fokulusu smo bili že davno in se ne spomnim, kako je bilo, itd. Morda bo pa komu kaj koristno.

In na koncu se z Mikijem malo pretegneva, jaz na kavču, on na računalniku, potem pa bi se mu fino zdelo malo pobrusiti kremlje ob tipkah. Predno sem se zavedel, so tipke že letele naokrog... Slaba volja... Drugič me je spravilo v dobro voljo, ko sem tipke namontiral nazaj. Mikija ni nikjer več videti... Nekam se je skril - aja, na klavirju je skrit za rožami! Resetiram napravo, vidim da vse lepo dela in hočem delati naprej. Prav dobre volje! In od nekod spet prileti Miki, da bi on spet malo... Zasmejim se, saj nisi ti nič kriv, če sem te jaz pustil gor in mu grem iskat mačji piškotek. Kako sem postal dobre volje!

V soboto sem zvečer hotel nekaj napisati na notesnika, pa mi Miki zavzame računalnik. Prvi padec v dobro voljo - presedel sem se k svoji dragi, in bilo je lepo in fino... Miki pa je kontroliral, da se ne bi spozabil...

Res je, nimamo jajc za jokat...

Še dve rožici, pravkar skopani v pomladnem dežku, sem si kar utrgal dve slikci, saj tetaM ne bo nič rekla...

Ustavil sem vrtenje pedal (tako nisem mogel več gledati) in počakal, da se jih je nateklo dovolj. Res pa je, da so po solzniku zelo dobro tekle v nos!

Solze so zdravilne! (prosto po Stanetu) Ja, mi je prišel cvetni prah pod leče in sem si prav želel solzic!

Zato pa ne hodim tja vsak dan... Za kako svečano priliko pa vseeno raje jem manjšo količino boljše hrane... Ampak je zato vse na nivoju, tudi postrežba. Auuu, sem se ravno spomnil njihovega čudovitega jabolčnega zavitka.. P.S. Kaj ni lepo, ko je spet ponedeljek?

Po gostilnah sem bolj malo, a Kovač v Tomačevem je zame po vseh letih še vedno zakon!

Ja, fino, , sem prebral staro in novo in se spomnil: Jok je zame nekaj intimnega. Zajokam, ko imam občutek nemoči. Potem nisem več nemočen, saj lahko - jokam. In tisti občutek počasi izgine. Mi je tudi vseeno, če se bo kdo smejal mojemu joku - jokal gotovo ne bom zato!

Mateja, ! Z vsem se lepo strinjam, s tem pa še posebej. Včasih dobim uvid v kake pretekle dogodke, ki si jih takrat nisem znal razožiti; tako razodetje me poveže z njimi in solze razbremenijo še nekaj teže tistih dogodkov... Tudi veselemu in zadovoljnemu se mi lahko naenkrat orosijo kotički očes...

Samo s kuhinjskega okna sem pogledal...

Prvomajske rože. Predvsem - rdeče!

Cena izdelkov in storitev je relativna. Težko recimo prideš do poceni in dobrega zobozdravnika. Kdo slučajno pozna takega? Če govorimo o znanjih, katere država ne sponzorira skozi šolstvo, potem je sploh nesmiselno postavljati vzporednice z mehaniki (njihova ura je od 6000 sit navzgor) ali pa cenami storitev hmmm, recimo na kliniki za male živali. Če nekdo vloži trud, znanje in še kaj, rezultat pa tudi je temu primeren, zasluži primerno plačilo. x!x Primernost pa je relativen pojem. Kot ne morem reči - računajte čim več, še težje rečem - računajte čim manj. LpP P.S. Torej Mihela, ne dvomim, da se znaš pravilno (o)ceniti!

Free, hvala!

Odkar to poskušam, imam veliko drugačnih odločitev in ravnanj...

Luštna ikonca Kapice, res. Niso samo rdeče kapice fejst!

Še nečesa sem se spomnil - če bi na vsako željo reagirali naši vodniki, pomočniki (ali karkoli so), če bi zmagala želja , ker je tako močna, potem bi se udejanilo tudi veliko veliko slabih želja. Verjetno se takrat vodniki umaknejo. Kar seveda reflektira na pomoč, ki jo kdo želi od mene. Če ugotovim, da mu bo moja pomoč huje škodovala, bi moral odklonit. Nekaj problemov imam takrat, ko ni jasno, ali bo tudi objektivno slabše zaradi moje pomoči. Primer: pred trgovino prosjači klošar za denar, zelo verjetno za pijačo. Ali naj si rečem - pijača je zanj škodljiva - ali kaj. Včasih sem si rekel - ni govora! Sedaj pa - s tolarjem, s prijaznostjo (ki nič ne stane, ravnamo pa z njo, kot bi se ob tem znebili milijonov) - mu dam trenutek sreče. Vsaj tako mi pravi (neverbalna komunikacija). Ali ga bom spremenil, če mu odklonim? Ali bo imel revež vseeno kak trenutek sreče več?

Kristus -------- Dal mi je roko skozi sanje. In povedal sem mu vse, vse, da bi rad umrl, sem mu rekel, da bi rad počival. On pa mi je rekel, da moram živeti. Torej sem živel. Rekel sem, da bi bil rad umetnik. "Umetnik?" se je začudil, a potem je prikimal. Čez mesec sem napisal "Molitev k mojstru, daj, da umrem!" Ko me je srečal zopet v sanjah, mi je dejal: Ne smeš umreti! (Srečko Kosovel, Pesmi v prozi)

Babice: ljubezen, zaščita, preprostost, pozornost. Ko jih izgubimo, naj v naših srcih živijo še naprej in njihovo energijo bomo še čutili. Tudi moje sožalje, Majica.