Piko

Ne, ne, asociiraš na devico Marso... P.S. Da ne bi kdo mislil, da se imam za dobrega, in da dišim kot svež kruh. Rad sem bil v vlogi pravičnega ... Ko danes gledam nazaj na ta moja pravična dejanja , na marsikatera nisem prav nič ponosen. Prišel sem tudi v take situacije, ko sem si rekel, da se ne bom maščeval, in si mislil: bo že prilika sama poskrbela za to. In res je prišla prilika, ko sem nekaj lahko naredil ali ne-naredil, kar je šlo pač v korist maščevanja (lahko temu rečete lepše: povračilo, zakon zob za zob itd.). Celo rekel sem si - sam nisem naredil nič, samo sledil sem situaciji. V resnici je situacija sledila moji prvotni misli o tem. Danes se ne morem sprenevedati, da nisem naredil nič.

Moj najljubši sadni jogurt: narežem 2 banani, zalijem s kefirjem ali kislim mlekom, dodam žico cvetličnega medu (ja, cvetlični se mi zdi v tem primeru najboljši), čisto malo pocukram in zmiksam z minipimerjem. Včasih dodam še malo marsale.

E moj aakhi, če čisto vsako hrano popraš, potem ima vse enak okus. Ja saj vem, ne prenašaš dobro cukra. Sej ne cukram povsod, a ne aakhi? Ja, zdi se mi, da sem ugotovil! Mislim, da si sladek, a ti gre to malo na živce, pa ti povem, da je pekoča paprika boljša od popra, bolj zdrava, pa še lepše se ujame okus s cukrom. Sladko-pekoče... sam čisto povsod pa to ni za mazat!

Selene, tudi name dobro deluje tole tvoje pisanje, torej mora biti - praaaviiilnooo! Delajmo vkup na tem (takih mislih)!

Mick, nič nimam proti contesi, še manj proti tebi, samo proti take vrste - misli ! P.S. Tokrat sem vprašal conteso, kaj ona misli o škodovanju.

JanjaK, lepo napisano, dober stav, da ne potoneš pregloboko! Podobno počenjam tudi sam. A v bolezenski depresiji (ko si dolgotrajno pod nivojem, pod ničlo), je treba na nek način sezidati svoje temelje, priti nekako ven, v pozitivo, šele potem lahko gledamo, da ne tonemo več (ali preveč). Potem pride fino v poštev tudi tako ravnanje. P.S. Zakaj se tale smeško tako dobro ujema z barvo tvoje ikonce? In ali pujsi tudi poznajo depresijo? Slišal sem, da ja!

Tu se pa jaz ne strinjam. Ko si v pravi depresiji, je nekaj v tebi "polomljeno". Če imaš zlomljeno nogo, si ne rečeš - tega si ne dovolim. Lahko hodiš še vedno naokoli, s stisnjenimi zobmi, po eni tancaš, ampak na koncu te sesuje še bolj. Drugo so pa situacije, ki deprimirajo .

Bom pa vprašal drugače: Kaj misliš, da mu s tem ne bi škodovala ?

Ne ne, ti sam razlagaš, kaj contesa je ali kaj ni mislila in zakaj je tako mislila. Zanima me pa to - kakšno je pa tvoje mnenje o napisanih občutkih? P.S. Naredil sem predogled svojega pisanja, hvala Marsa, si že ti vprašala, ampak bolje dva kot noben.

Mick, ali misliš, da contesa potrebuje zagovornika?

Moram priznati, da so tudi meni tvoji občutki grozjivi. Sprva sem si rekel, ne zmeni se za to, ampak - moram priznati svojo napako. contesa, moram priznati - ne strinjam se s teboj. P.S. Tudi s tem se ne strinjam Pustimo kaj bi,če bi,.... itak do tega ne bi nikoli prišlo, ker je do tega prišlo, namreč do tvojih občutkov, če pa so ki so danes žal točno taki, tudi lahko kaj narediš.

Ljubezen, ta krasni antidepresiv!

Pomladi najraje nosim svetlomodre srajce raznih odtenkov in drobnejših vzorcev. Za poletje imam vedno na zalogi majice vseh osnovnih barv (rumena, rdeča, modra, temnomodra, oranžna, svetlejša zelena, črna, siva) rjave imam samo v jesenskih odtenkih, mrtve me odbijajo (črna zame ni vedno mrtva!). Ali ima pri tem kaj moda? Moda so vendar moška, čeprav ženske mislijo drugače! No, pri modi gledam le toliko, da nisem popolnoma izven časa in konteksta. Kosi obleke so ponavadi od firm, ne najdražjih, ker oblika, ki je prijetna, tudi dobro vpliva na počutje. Isto čevlji. Potem pa nosim, dokler se ne prenuca. Enih kosov se včasih naveličam, nekatere nikoli. Stokrat sprane majice še raje nosim na izletih. Danes sem dal poudarek svetlomodri srajci z drobnim belim karom, zraven pa nataknil svetlorjave hlače z zelenim navdihom. LpP

to mash pa prou.... babe je treba FUKAT, ne pa BRAT 666 zlomkou....tralala Da vprašam malo drugače - pa si ti zadovo'ljen sam s seboj? Kaj pa je zadovoljitev, morda en špric? Je to tisti pravi antidepresiv?

Vsem se opravičujem, ker sem včeraj malo nervozno reagiral. V pisanjih je veliko lepih misli, vsak pogled je lahko pravilen za nekoga, ki je depresiven, ne glede ali ga je napisala Marsa, Free, Ruby72, rad sem prebral vse tiste prispevke, v katerih ste napisali o svojih iskušnjah in pogledih. Morda sem premalo poudaril svoj pogled: ne glede na to, ali je depresija težka ali ne, ali so kake bolezni še težje - zdravljenje je težko, ker je bolezen individualna, pri vsakem je malo drugačna, vsakemu pomaga drugačen pristop. Res je, treba je govoriti o tem, pisati, ozavestiti... Bom v kratkem tudi jaz napisal eno disertacijo na to temo do takrat pa vsem veliko lepega in vse dobro!

Druga kombinacija barv med grmovjem

Včeraj sem za vas na vrtu utrgal tri sličice

Ker eni pišejo cele disertacije na to temo, vam povem nekaj dejstev iz prve roke (nekatere še enkrat): - depresija je bolezen. ko se je zavemo, je ponavadi že v hujši obliki - osnove so lahko tako psihosomatske kot fizične - zdravstvena služba pomaga bolj malo, zdravila priporočam samo za začetek. V kolikor te pa vzamejo v obravnavo, lahko pričakuješ še spust navzdol, v podn. Včasih je to v močvirju tudi potrebno. - potem in hkrati je potrebno spremeniti način življenja, pogled na določene stvari itd. - bližnji morajo biti osveščeni o tem, njihova podpora mora tudi biti ustrezna. - iskanje "notranjih" vzrokov je ponavadi dolgotrajno - o zunjanji faktorjih je pa tu že bilo nekaj rečenega - P.S. Pretok energije ljubezni, ki teče skozi nas in je namenjena drugim, je eno močnejših zdravil proti depresiji. V kolikor bi to nekoga bolj zanimalo, sem pripravljen nekaj napisati o moji zgodbi.

O svojih depresijah lahko napišem samo to: - psihiatri ti ne bodo pomagali, ker ti predpišejo pomirjevala, ta so lahko le v prvo pomoč - meni je pomagala redna seansa ljudi s podobnimi problemi, pod dobrim vodstvom, kjer smo ozaveščali svoje poglede, na katere smo potem dajali komentarje odzive itd. - skupina je bila bolj eksperimentalnega značaja, drugače pa mislim, da sem si z doktorji in specialisti kot navaden državljan bolj malo pomagal. - iskati moraš nekaj, kar te bo vleklo naprej, v življenje, v dejavnost. - dejavniki, ki so jih napisali že drugi, tudi vplivajo. Celo tip hrane vpliva, ko si na tem, recimo pri meni preveč sladkega. Tudi barva obleke. - vprašati se moraš, kako vidiš na ostali svet, kako ga sperjemaš. Slabo ali dobro? No, sem se spomnil, zunaj je sonce, moram se odlepiti od tu in rečem si: pojdi med zelenje! IZTOK, VEN, KAJ ŠE ČAKAŠ? LP Piko

Kadar mi je v zadnjih letih prišla solza v oči, mi je vedno od srca, iz srca, kakorkoli komu prav.

Sprašujem se ob ponavljajočih postih tipa kako se mam vseskozi fajn, kako sem vseskozi poln energije , ali ni to tudi en način izsiljevanja? Sprašujem se, zakaj se nekdo kar naprej pušča izsiljevati, pa ob enem vsakič, ko je izsiljen, pravi, da tega ne mara?

aakhut, izgledaš občutljiv, čutenje je tudi pri ljubezni potrebno. Mislim, da si na dobri poti! Občutenje ne povezujem z malikovanjem. Kaj te pravzaprav vleče, da od vse množice postov na LNF bereš tudi temo o ljubezni? Kaj je to newage in ali se ga kaj bojiš? P.S. Vem, da je veliko v meni takega, česar se ne zavedam. Knjige, teksti, posti itd. tudi CDji, slike, stiki z naravo, to mi samo omogoča, da določene stvari lažje ozavestim. Se včasih lažje pogovorim sam s seboj. Od ton izdanih knjig ne berem vse po vrsti. Ni vse zame.

O, aakhut, še tebi en (Kako me je ljubezen pripeljala do te knjige, Prostranstvo ljubezni: pred časom sem pregledal seznam knjig, ob Vladimirju Mergreju in Zveneče cedre tajge sem občutil impulz v srcu, ta knjiga bi bila zame. Potem sem šel v knjižnico, kjer so bili vsi izvodi vedno izposojeni. Potem sem pogledal, kaj je še napisal. Izrazil sem si željo - enkrat jo bom prebral. Na to sem že pozabil. En dan sem šel v mesnico na Tržaški. In sem pomisil, zakaj si ne bi šel izposodit CD v Prežiha, od Perry Como, gor so Magic Moments. Tam sem se spomnil, zakaj ne bi vprašal še za Megreja. No, kmalu bom prišel še do prve knjige. Sem jo enostavno - rezerviral.) Povzetek - že ob sami omembi knjige sem občutil kanček ljubezni!

666 kil sladkorja ne more nadomestiti niti kančka energije ljubezni...