Piko

Vsa sporočila izpeljuje iz teh dveh svojih ikon. Če ju odvzameš, ne ostane skoraj nič... na katere misli naj repliciram, ko na ikone nima smisla? Ampak glej, nekatere pa prav to zelo vleče... :xx!:

Ker je bilo nekaj vprašanj, tudi razumljivih, je tu nekaj odgovorov: - če sem riba v karibih, potem ne maram vročega sonca (ribe ni dobro držati na vročem...) - riba je sveža in dobra poleti samo na ledu; sicer hitro smrdi! - kot karibska riba slabo prenašam mrzle vode, morje mora imeti najmanj 23stC! Ampak ko si notranje pregret, ko nekaj minut bos hodiš po snegu, tako da telo skozi stopala ustvari notranjo podobo, kaj ga čaka, haha, potem se lahko uležeš, ne da te zebe. Jasno, da ne morem ležati dolgo, saj sem karibska riba! Piko is talk! P.S. Tule je današnja misel (seveda sem jo našel na LNMisli) in takole za občutek - malo sem še zažgan (in nimam črnih, ampak bele podočnjake)

Tule še en pozdravček Veneri...

Ma kva je zdej to, bo sam contesa gor furala fotke z morja, pa še te bolj stare, fantje - dejmo! Piko is talk!¨ P.S. Na morje danes nisem šel, Veneri sem se nastavil nekje drugje. Saj je vseeno... Evo tule me, pa ne kritizirat, ker sem že malo zmatran od hoje...

Kako je krasno, ko je spet ponedeljek! Ne vem, kaj Marsa kar naprej resetira, da vsem padajo gor nove ikonce? Enkrat na dan je že dobro pogledati na Dnevnik, človek marsikaj zve, a tudi vidi , da marsičesa pa ne! Tudi jutranja vožnja v službo je bila ponedeljkova, letiš po avtocesti in se nihče noče umakniti z levega pasu, potem mi kapne, da je treba poblendati, nakar pa gas do daske, pol pa frčijo na desno, kot bi jim podkuril za ritjo, ampak po statistiki - večinoma so to pupe, vstrajajo pa na prehitevalnem pasu premosorazmerno z luštnostjo! Kdo se bo pol nanje razburjal? No, pol sem uletu na obvoznico, tam so neki vozili čudno, kot bi bil slab vremenski vpliv, a se je izkazalo, da so mobitelirali, pol je uletel za menoj policajski avto in ne moreš verjet, kako sem dobr za njim padu po zahodni obvoznici, on tišu, jaz pa za njim. Ponedeljkova jutra so sploh fajn! Uuuuuh! Piko is talk! P.S. Danes en lep pozdrav vsem fajn lunatikom, ne bi vsakega posebej navajal, saj sami veste, kateri ste!

Marsa, ne se sekirat, ne se lopatat , ne se ... če je nekaj majčkenega izgubljeno, je pa zato veliiiiiko rešenega! Torej, hvala, ker si jim rešila tale LNF, drugače bi bili na ta lep ponedeljkov dan malce izgubljeni!

Selene, lepo je brati, kako si šla prvič teč. Aakhut, morda ste se pa mazali z blatom v Mačkovci? Od tam vem, da prideš ven dobro porjaven. Aja, to bi bilo nekaj za pujso, že večkrat je napisala, kako bi se bilo lepo kot otrok valjati po lužah... Piko is talk! P.S. Vsem lunatkam, k jih imam rad, pošiljam en baccio! Ne se spraševati, katere ste, raje to začutite...

Mateja, sem ujel ta hip neke odgovore, a sem moral najti prav originalen zapis o tej izjemni situaciji... Ob takih trenutkih vedno pomislim, da imajo vmes tudi naši osebni angeli! O, hvala Bogu, da je z vami vse v redu! Piko is talk!

Včasih grem na duhovni klepet v gore. Sam, da se pogovorim s seboj. Tu je delen opis nedavnega pomenka, a berete na lastno odgovornost! Četrtek je zašel v popoldan, ko še vedno nisem vedel, kam iti na duhovni pomenek, na osamljen gorski izlet, kjer se bom lahko v miru govoril s seboj. Zaradi napovedanih ploh in neviht me po malem skrbi, da se mi ne vname grlo. Ali nimam česa razpucanega v glavi, ko se v njej velikokrat vname kaka sluznica? Ni kaj, bom razmislil med eno pravo gorsko ploho, zakaj sem prehladnim obolenjem podvržen že od ranega otroštva. Je nerazčiščeno že od takrat? Srečo imam, ob prvih korakih je ena ploha ravno mimo. Ogledujem si pravkar umite podobe pokrajine. Z besedami slikamo miselne podobe. Kadar hočemo naslikati boljši vtis, uporabimo lepše besede. Ko hočemo sliko nekoga popackati, uporabimo packaste besede. Nekateri neradi uporabljajo besede, ki bi dobro upodobile njihove misli. Te skrivajo za besednimi fasadami. Če komu fasada ni všeč, jo hitro in lahko pobarvajo malo drugače. Misli obdržijo enake... Kadar se trudim z besedami dobro upodobiti svojo misel, se mi lahko zgodi, da podoba ni sprejemljiva. Ali nisem uporabil pravih besed, ali pa moram spremeniti svoje misli. Tega veliko ljudi ne mara preveč... Kadar sem miselno utrujen, se mi ob črkah besed spotika celo jezik. Ob osvobojenem, naravnost tekočemu, čistemu miselnemu toku zmorem govoriti celo hitro in razločno... Že pred 25 leti sem užival v vsakdanjih pogovorih z duhovniki, ko sem očetu včasih pomagal popravljati kako cerkveno okno. Duhovnosti nisem imel za nekaj vzvišenega, ampak za čutno dojemanje vsakdanjega trenutka. Danes je ob velikih hitrostih dogodkov težje občutiti ta vsakdanji trenutek. Zato sem se danes ustavil na morju, da sploh lahko opišem svoj četrtkov pogovor. Po dveh urah hoje me zajame deževni oblak. Grlo ... takoj se dovolj oblečem. V gorah sem vendar bolj malokrat zbolel? Ravnam tam bolj pravilno? Podoba okolice me v sivini oblaka ne moti več, misli usmerim samo še navzgor, kjer sta moja znanca, prava triglavska duhovnika. 27 in 32 let že spremljata vremenske in druge pojave pod Triglavom. V nekem smislu sta gorska duhovnika – z njima lahko spontano govorim o gorah, doživetjih, težavah, željah, izkušnjah – vse brez osebnih komentarjev. Govoril sem kot namazan in poslušala sta me kot dva spovednika. Slovo je bilo enako prisrčno kot prvi pozdrav. Na vratih me ustavi Janez – ali hočeš videti kapelico? Velikokrat sem bil na Kredarici, a nikoli v njeni kapelici. Župnik Urbanija je bil gori, pa je odkopal sneg z vhoda. Poseben občutek imaš, ko se v kapelico spuščaš skozi snežen dimnik. Brezštevini žarki so se lomili skozi neštete snežne kristale in se na koncu zlili v mehko svetlobo, ki je naredila prostor tudi topel. Nobene vzvišenosti ni bilo čutiti, le domačnost bi lahko povezal z občutkom svetosti tistega prostora. Že ob prihodu sem pozvonil z njenim zvonom, ki daje izjemno lepo vibracijo zvoka. Ob povratku se pogovarjam, zakaj hodim v gore, če me potem bolijo kolena, hrbet in najnovejše, prsi. Drugače ne znam. O, s to mislijo se bom pa moral še ukvarjati! Za bolečine v prsih sem že hodil k zdravniku, pa ni nič našel. Po njegovi teoriji naj bi se virus naselil v kosteh in vezeh, od koder skoraj nima vrnitve. Haha... No, bolj moram paziti nase, opazovati je treba, če hočeš tudi kaj opaziti. Pozornost torej, čeprav še ne vem, na kaj. Razpihani oblaki so me opozorili na čist zrak. So v gorah tudi misli čistejše? Nekje sem prebral – vse kar storiš, je prav. Prav samo iz osebnega zornega kota? Lahko pri mislih govorimo o pravilnosti? Kot če bi namesto o čisti vodi govorili o pravini vodi! Mislim, torej sem. Čistejše, kot so moje misli, ... Morda se bom v situaciji, ko rečem ljudem sedaj tako mislim! znal tudi vprašati, ali so misli pravilne, ne ne, vprašati sem moram – ali so moje misli tudi dovolj čiste! Seveda, to je že duhovni klepet s samim seboj...

Če sem bil slabo razumljiv, bezgovo cvetje mi diši (glej, kaj sem napisal o cvetju nasploh) Tisto je bila samo zgodba o preobraženem, poduhovljenem bezgu.

Piko is talk! P.S. Kdo ve, če ima contesa doma tudi kakšne zbirke kaset?

Ja, vem, veliko ljudi ne mara rib ... tisti, ki imajo raje svinjino... Akvarijska riba - rad se postavim na ogled Oceanska riba - rad odkrivam globine morja Karibska riba - ne maram mrzle vode Losos - tako sladka kot slana voda sta dobri... Ščuka - kdaj kaj uplenim Sardelca - včasih je prijetno biti preprost Samo riba - na dosegu roke, pa težko ujemljiva...

Tjazy, prav lep par sta, ona še bolj! Včeraj sem dal eno slikco pred "tablo", tu je še ena včerajšnja...

Vonjave, ta prijetna nosljava razvada, malo sem pokukal k vašim najljubšim, tako bom na koncu dodal vonj po morski travi... Limona Bor - iglavci nasploh Cvetni vonj - samo v naravi, nikakor v parfumih Rožmarin definitivno ne maram vonjav dišečih paličk, kakršnekoli :xx!: Ker vas več omenja bezgovo cvetje, sem se spomnil ene moje štorije - pridem z dopusta, 1 teden, v pisarni pa voham neko gnilobo. Sprašujem druge, kaj bi to smrdelo, nihče ne ve, prelevim se v psa in prevoham tla, če je kdo prinesel kak drek na tapisom, nič. Dva dni je vsake toliko od nekje zavel grozen vonj gnilobe. Potem sem našel v skodelici malo starega čaja in notri eno filter vrečko bezgovega čaja...

Majica, si slučajno asociacijo za naslov teme dobila pri ti. veliki duhovnosti? Duhovni klepet lahko narediš sam s seboj in z Bogom. Vse drugo je samo povzetek, rezime tega klepeta. Poskus ubesedenja... Kot bi rekel - poslušati svoje srce! Lahko vam na primer samo povem, kaj sem se pomenil s seboj, ko vidim, koliko se ukvarjate z enim samim človekom in postom, v katerem je pisalo "Ta post je napisan z namenom jeziti Marso." V imenu dohovnosti se nekam spustite, sploh ne opazite kam in zakaj. Sedaj se pa zamislite, koliko ste sami naredili "V imenu duhovnosti" pri jezenju Marse. Tudi pri duhovnosti se je treba vprašati, ali tisto, kar izvajate, zares tudi hočete.

Bi rekel, da ste vsi sami nakladači, pa ne fotk! :xx!: Ali ima smisel v temi Fotke, naše, potem je pa gor sam šodr črk in smeškov? Saj je nemogoče (v primernem času) najti fotko nekoga, četudi vem, da je vsaj nekoč bila gor, ko pa ste spregledali, da je v Čvekarijah mnogo drugih uporabnih tem? Kot sem rekel, brez fotke ni kaj nakladati! Zato ena današnja silka ob moji oglasni deski:

O izredni seji - BEDA! Sem hitro preklopil program, potem pa celo ugasnil televizor. Sicer bi me zajel val pesimizma! Komedija? Mooorda tragikomedija, še bolj natančno pa traakhikomedija!

Smisel živlnjenja? Ne vem. Morda je smisel v ugotavljanju smisla življenja.

Tjazy je dobil kitaro, Tjazy bo bard! Vse najboljše! Tudi tebi, Tanit!

Cosma, jaz bi na tvojem mestu več pozornosti posvetil večerji na prostem kot izletu na Šmarno Goro, tam bo verjetneje razlog za vneto grlo... povedano na uho: ki kaže na kak spregledan stres? Aakhi, male tiskane črke so manj oglate (in špičaste) kot velike tiskane - napreduješ, še tako naprej!

Nataly, popolnoma razumem, da bi z vsemi sredstvi zaščitila življenji svojih hčera, v kolikor bi se to izkazalo za potrebno. Manj razumem, če bi porabila neomejeno energije za iskanje krivca in maščevanje. Veš, da na koncu uspeš, moraš dolgotrajno gojiti negativna čustva. Ta čustva se obenem nevidno širijo tudi v tvoji družini. Približno to tako sam razumem. Ob gojenju negativnih čustev človek ni zadovoljen, tudi če na koncu uspe. --- Kar se pa tiče predvajanj nasilja v reklamne namene - point je na koncu isti - tudi v nas hoče vzbuditi nasilje. Da bi ubijali. Da bi vsaj odobravali novo ubijanje. V prej omenjenem filmu Michaela Moora Bowling for Columbine je nazorno pokazano, zakaj je v ameriškem mestu toliko nasilja, ker politiki, novinarji, TV ustvarjajo psihozo ogroženosti, o vsakem nasilju na veliko poročajo, politiki zagovarjajo nošenje orožja itd. Ljudje se skratka počutijo še bolj ogrožene in tako reagirajo čedalje bolj ogroženo.

Dnevnik, prosim zabeleži: sem pogledal, kaj je novega na Fotke. Pomisli, včasih je na kaki od 101 strani celo fotka! Kako bi izgledalo, če bi vpeljali pravilo, da se sme komentirati samo ob kaki svoji fotki?

Nekulturen je vsak, ki ni oblečen po modi!

Kulturac.

Stane, materiala je zares dovolj. Zdi se mi, da vem, kaj si mi hotel povedati ... Ampak tam nisem našel nič, ko sem iskal s ključem olivno ali mediteran! Zdravo je tam povezano samo z besedo sol. Ja pa tudi to mi je kapnilo, zakaj torte niso zdrave. Vse namreč solim, samo testa za torte pa ne! Ne zares, si lahko prosim malo manj skrivnosten in bolj konkreten? LpP