Piko

Največ srčkov in drugih raznovrstnih smeškov se tala za kake slabe novice, za nesreče, bolezni, vse kar se nam zgodi slabega. Če pa kera napiše, kaj je naredila, ja, potem bo dobila kvečjemu kakšno rokico, poljubčka še najmanj. Torej ve se, kaj bodo največ pisali, ker je vseeno lepo dobivati te smeške, kajne? Če potem usmerimo tudi delovanje v to smer... V bistvu niti uravnoteženo ni, po količini za slabe in dobre. Zakaj pravzaprav tako skoparimo s priznanji za dobre novice, to je vprašanje nam, slovencem. Drugi del se nanaša zgolj na to, da sem eno pohvalo (Nat) dobil prav tu, med pogrešanimi.

Tretja bukev. Na ogled sem šel za novimi bukvami. Našel sem tako, zraven katere je rasla mlada sestrica in prav z njeno pomočjo sem splezal do najnižjih vej mame bukve. Sprva je kazalo, da bo v njen vrh priti lažje, a sem se zmotil. Tudi tokrat sem premišljeval o zaporedju gibov, zaporedju prijemanja vej in prišel tako višje, kot sem sprva mislil. Upal bi se še višje, vendar mi je bilo za prvi dan dovolj. Naslednjič bi lahko za osvajanje lepše oblekel in prinesel tudi kakšna zaščitna sredstva, na primer plezalni pas in vrv. Potem jo bom lahko zagrabil višje, to krasno bukev. Pesem ptic z bukovih dreves. Ob povratku sem poslušal krasno ptičje petje, ki je konec dneva postalo še močnejše. Svetlo modre hlače bo treba oprati. Kaj naj oblečem jutri? Ne gorskih hlač, ne lovskih, kratkih še manj. Pajkice mi bodo dajale največ svobode. V njih bom sproščen kot ptiček na veji. Za njih ni tako pomembno, koliko narazen rasejo veje. Tu, na Rožniku, pa so bukve rasle hitro, zrasle so velike in močne, zato so veje med seboj precej dlje vsaka sebi, kot v Kranjski Gori. A tudi v tem je njihov čar. Še se bom vrnil.

Dvojčici. Šel sem mimo prve velike bukve, pa sem upal na naslednjo, še lepšo in mogočnejšo. Res sem jo našel, le da je bila najnižja veja skoraj tri metre visoko. Tak mačo pa le nisem in sem se vrnil k dvojčicama. Sprva je kazalo na lahko zmago, da ju bom osvojil na mah. Nekaj časa sem plezal po eni, potem po drugi, vendar nisem prišel visoko, v sredini so bile veje predaleč vsaksebi. Ogledoval sem ju in preučeval, vendar sem lahko napredoval le še za nekaj metrov. Vseskozi sem bil pozoren, kako se bom lahko umaknil, da ne bi čez noč obvisel na tem drevesu. Zato sem prav ob vsakem potegu na višjo vejo preverjal možnost sestopa. Jasno, da je nisem osvojil, sva se pa skupaj slikala.

Bukova zgodba (Ni najbolj bukova, v prvi izvedbi še ne more biti … ... bom pa čez nekaj dni zgodbo prestavil v drugo temo.) Družinsko drevo. Življenje je težko. Oziroma kot ga vidimo. Kaj se mi lahko še zgodi na pozno ponedeljkovo popoldne? Bi šel na Rožnik osvajat bukve? Pred leti je bila moda risati družinsko drevo. Kako narišeš tako družinsko drevo in kaj to sploh je? Raste tako drevo na vrtu? Najlažje je osvajati domača drevesa. Na vrtu raste bor. Osvojil sem ga kar v stari in obrabljeni obleki, ki sem si jo pripravil za barvanje dnevne sobe; če bi se me prijela smola, zato ne bi trpel. Z lahkoto sem splezal prav v njegov vrh in naredil nekaj fotk. Zakaj sem si za prvega danes izbral prav bor? Po keltskem horoskopu sem prav to – bor. Risi. Preoblekel sem se v lepšo zeleno majo in rjave hlače zamenjal za svetlomodre in se odpeljal k Čadu. Lazil sem po grmovju okoli risov, ki jih žal nisem videl. Šele ko sem zlezel nazaj, na običajno sprehajalno pot, sem opazil najstarejšega, kako za starim bukovim štorom oprezuje za ljudmi, ko hodijo na drugi strani ograje, v človeški džungli. Docela sem se umiril in nižje spodaj sem opazil neznaten premik ene mlajših mačk. Po poti sem napeto opazoval, kdaj bi zagledal kakšno mogočno bukev, a so bili povečini hrasti, bori in celo kostanji. Zakaj sem se zapičil točno v bukve? Samo zato, ker veljajo v gozdarskih opisih za matere gozdov? Vem, da sem prav ob tej poti videl nekaj mogočnih bukev, vem. Pa jih ne vidim. Zakaj sem postal nestrpen?

Daj spokaj se od tuki Piko, pejt no, na Rožnik pogledat za kakšno dobro bukev!

Milfi, prejšnja je pa sloh dobra, dobro odraža razpoloženje...

in kaj želiš s temle povedat? Piko,a ti mene tako dobro poznaš, da točno veš, kaj jaz rečem in napišem, kaj pa storim in kako živim... No, pojma nimam, kaj misliš, kaj doživljaš, zato pa se mi zdi zanimivo, kaj napišeš. Misel da misel. Če si se slabo izrazila, če je prebrano drugače, kot sem mislil, potem je to najina zasluga. Prebral pa sem, da: "... jaz bom pa mislim da še nekaj časa bluzila, čeprav v tem stanju, kot je sedaj, ne vidim prihodnosti joj kok sebe ne maram neodločne" V tem, da si se odločila, kako boš še kar naprej bluzila, ne vidim v tem nič pozitivnega, pa tudi tragičnega ne. in od kje tebi misel, da jaz potrebujem pohvale, da pišem zato da dobim pohvalo? napišem tisto kar čutim, ne grem se določenih zgodbic v katerih je v celofan zavita resnica tistega kar mislim... Nikjer nisem napisal, da potrebuješ pohvale. Res ne pišeš nobenih zgodbic, kjer bi v celofan zavijala svoje misli, ampak tudi nimam občutka, da bi velikokrat kaj povedala naravnost, neposredno. Če tokrat si, potem pa super, a ne? in prav mogoče je, da kdo v mojih napisanih besedah ali od koga drugega tule vidi resnico, veselje, bolečino ali obup. In zakaj ne bi tega izrazil s kakšnim srčkom. Ne, ni samo mogoče, meni se je to zdelo očitno, a tega nisi opazila? In očitno sem ti že nekaj časa izziv ane Saj ni problema, razen če ga vidiš ti. Enkrat me je že ena dama vprašala, zakaj se tolikokrat obregnem ob njo. Odgovor je vendar preprost - večkrat kot se pojaviš na sceni, več imaš možnosti na različne odzive, komentarje, misli. A bi moral delati kakšne razlike? Saj ne trosim okoli resnice, napišem pa, kar mislim. Izziv? Pride to od izzivanje? No, pa želim ti vse dobro! Ali misliš da ne?

A veš za kakšna dobra tabukova drevesa? Za enga tabukovga, hehe. Moja fotka je iz Kranjske Gore, tam niso kdovekaj, ampak na Rožniku sem videl kakšno res lepo dečvo bukev, mogočno, visoko, košato. Zanimivih idej pa ne pozabim kar tako.

Težko rečem, da si mi shujšana bolj všeč. Ali še drugač, da si bila pred hujšanjem manj simpatična! Vsekakor ti čestitam za ta 8-kratni (ali je 8-karatni?) uspeh.

Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Jt bi tud, js tud ....

Kakšna butasta tipka ESC. Ali je pa butasti njen upravljalec. Vse napisano mi je zbrisalo. Nevermaind. Bo vsaj malo krajše: Zanimalo me je, če bo kdo na fotki s prejšnje strani prepoznal Oliverja Dragojeviča. Ga je bilo kar za poslušat, če sem že bil tam. Gospod je začel rahlo previdno, potem pa se je ogrel. Po odmoru jih je več kot tisoč pelo z njim, Slovenci, da se razumemo! Bend mu je tudi dobro igral zraven. Na koncu je rekel fantu za sintesizerjem "maknji se odavde" i zašpilal jednu Avsenikovu i još nekoliko slovenačkih.

neMstro?

Ja, zato pa ljudje včasih radi za veliko srčkov veliko pišejo tako naredijo pa manj, sploh pa ljudje za dejanja dobivajo manj pohval... Hecno je pa to, da pohval ne dobivam ravno v izobilju, a če je kakšna, je prav tukaj, med pogrešanimi. Saj ni, da jih grozno pogrešam, ampak sem ter tja pa kakšna paše.

... da se JIM je vse dobro izteklo. Prebral sem nekaj komentarjev, da te ima nekdo zgoraj rad. Res je. Nihče pa ni napisal, da je imel nekdo zgoraj rad tudi tiste otročke. Hvala mu, ker se je za vse dobro izteklo.

SStane FFaca? Kaka faca neki. Pravi Facon!

Za Stankoooo pa ena nova barvna kombinacija, šipek in vrtnica, ena divja in ena udomačena vrsta, vse zraslo na Ronku...

Ena je v petek 20. spraševala, če je petek 13. Popoldan sem poslušal radio, povsod same nesreče, zaprte ceste itd. Če ni petek 13., pa ljudje ne pazijo več. Ampak ni bilo samo to. Sredi mirne Lokve mi je v ostrem levem ovinku izza hiš precej po desni pripeljal ogromen avtobus. Samo volan sem lahko še trznil, ko je pripeljala ogromna rumena gmota izza hiš, kjer se vije ozka cestica. Sobota je bila malo drugačna. dan pred Joškotom sem slišal še enega starejšega gospoda, ki je za štos zaigral celo eno Avsenikovo. Oldtimerji še niso za odpis!

Včeraj sem imel kako urico v ušesih eno Joškovo "N`oubliez jamais" (Joe Cocker), toliko da sem prilezel na vrh! Vsem, ki greste v nedeljo na njegov koncert - imejte se super! Obenem vam pošiljam včerajšnji pogled iz gorate zime v pomlad Planine v Lazu.

O, vsake tolk se spomnim nanje, pa jih pol ne pogrešam... pa nate tud vsake tolk spomnm, pa še na koga...

Amar Nat ti je v življenje prinesel veliko punc, le nikjer ne piše, da jih boš zato veliko osvojil. Saj ti jih je prinesel! Tale forum je poln predvsem - punc. Maš jih, klr čš... kakšni so tvoji nameni, ne vem natančno, a vilinci delujejo izključno v tvoje dobro. Zato je možno, da imaš kakšne želje,m ki ne gredo v tvoje dobro, pa ti ne morejo pomagati... MIR, hm ne deluje fajn? Si natančno prebral, kaj vse piše ob tem simbolu ali si se zanesel le na nekaj besed? Ampak kot sem rekel - lahko izbereš najboljšo možno začimbo, pa če jo uporabiš napačno, bo jed zato slabša, ne boljša. Mej se! (Lahko da to ni res - da ti prinesejo energijo v življenje. Lahko pa da si jo sproti porabil, ali porabil za kaj drugega.)

Četrtkova vilinska zgodba Kaj je lepšega kot iti na izlet s tremi simboli! V sredo zvečer sem si narisal: Cilj, Eron Vig Olan Rei, Zdr Avje Ešam Bei Sin Teza Na četrtkovi popoldanski vožnji po Gorenjski sem se pri Lescah odločil, da zavijem v Bohinj. V mislih sem si predstavljal gore Julijcev, kam bi šel in ena me je izbrala, da jo obiščem - Debeli vrh. Fužinske gore so pravšnje za prijeten izlet, brez adrenalinskih dodatkov, zato sem vso dodatno opremo pustil v avtu. Zakoračil sem na široko pot proti Sedmerim Triglavskim, potem pa prekmalu z nje zavil. Računajoč, da je prava pot proti Planini v Lazu. Čudno je bilo to, saj kolovoz niti ni bil označen. Zarinil sem se navzgor do prave poti. Pred planino v Lazu se mi je zgodilo podobno. Že po nekaj metrih novega odcepa poti proti planini Krstenici sem zgrešil dobro pot ko … goro začutim za hrbtom. Vmes me je potegnilo na Ograde, kaj vem zakaj. Niso pomembni, pa kaj. Čez drn in strn grem iskat pravo pot. Potkica tu potka tam teren je občasno pohojen. Končno prava pot! Nekam v levo bi moral iti, tam je pravi, 3 odcep za lovsko pot na goro, mene pa vleče še južneje, na neznana mi pobočja gore. Čez travnate skale pridem med osamele smreke in nekaj viharnikov. Kaj to. Na travi pred menoj sedi Vilinec, skrit v stari korenini dreveščka! Nadaljevanje je bilo običajno, čeprav še vedno ne vem, kaj je moj današnji cilj. Ogradi so kul, na vrhu mi je Debeli vrh postal predaleč, sedlo spodaj pregloboko… vseeno grem. Sosednja gora ima drugačno klimo, ko diši še na zimo. Utrujen sem bolj, kot bi pričakoval, pa še kar rinem navzgor. Kaj mi bo simbol Zdravja, če se sedaj preveč forsiram? To ni dobro za zdravje. Naglas si rečem: Olan Rei! Astmatični simptomi se zmanjšajo in ritem koraka uskladim z refrenom ene od Cockerjevih pesmi, ki se ta teden vrti na radiu Dur. Le zakaj imam s seboj še Sintezo, Kozmično poroko? Čas naraščajoče lune, ko je dolžina dneva daljša od noči, je pravi. Ljudje in reči, ki gredo skupaj, se povežejo še močneje, kar pa ne gre, bo razpadlo. Že dje časa se ukvarjam z mislijo, zakaj sploh hodim v gore, če je to lahko zdravju škodljivo. Gore niso same sebi namen. Planina v Lazu je že v pomladanskih odtenkih. Sestop je časovno daljši tudi zato, ker me kar obrača, kadar je v bližini kak nenavaden štor ali skala. Sem že mimo, ko dobim občutek, da se moram obrniti in tisto videti. A sem mislil na sintezo z Naravo in njenimi silami? Sonce je že zašlo, ko sem si rekel – nič več slikanja, naravnost do avta. Pa me je spet obrnila ena skala, da sem se zamudil novih 10 minut. V mraku je vse še močneje, izraziteje. Ni me takoj spustila naprej!? V avtu sem simbole prestavil iz žepa v predalček ob prestavni ročici, potem pa šel pit kavo v Stari Fužini. V okrepčevalnici se mi je zdelo vse spet povsem normalno. Le med vožnjo proti Bledu je brzinomer vseskozi kazal med 100 in 140. Šele na Bledu sem si vilinčke spet vzel k srcu in prilagodil vožnjo hitrostnim omejitvam.

Hojla, sem že mislil, da si dala Forum na ignor, ali kako že rečeš, žal nisem Igor, čeprav včasih zamenjajo ime, ki se začne na Iz... kdo ve, če dam zato kdaj koga na iznor...

Odri zelo resna pri reševanju hčerkine naloge, obe zelo kokole dve Todika resna mlada dama z rahlo namrščenim čelom (ki ga sedaj skriva) Khabath (uh, kako se to izgovarja in kaj pomeni) - dve cvetki med rožicami Piko P.S. Punce, nikar se ne sekirajte, krampajte ali lopatajte. Mnenja novopečenih in nadebudnih mladih direktorčkov ne štejejo, če to ni slučajno tvoj šef.

BorismV, (V kot vilinski), lepo! Hvala ti, ker imaš stike z Marjetko. Pa tale tvoj nov podpis je zelo in izrazito vilinski: Učimo se ljubezni. Ne od človeka. Učimo se ljubezni od drevesa, reke, sonca, od oblaka in od cveta. Učimo se ljubezni. Obdaja nas in objema. Kje si dobil tak navdih? Behemoth666 če tebi "pa zadnje čase nekp ne delajo fajn", potem nekaj drugega ne štima. Preveri, če deluješ skozi pozitivno energijo, če so zares začimbica kot dodatek glavnim sestevinam tvojega življenja ali jih nisi uporabil namesto soli, skratka preveri način uporabe. Od začimb samih se ne boš mogel nasititi, glavnino energije moraš dobiti drugje, vilinčki so v pomoč, taglavno moraš narediti sam. No, tako vsaj mislim.

Surangeni, mene je pred dvema letoma in pol, ko je mama imela raka, presenetila tale skripta: http://www.projekt-clovek.com/skripte/rak.htm Pa bodi dobro! Pazi, da boš dobro poskrbela predvsem zase, za mamo skrbi veliko drugih.