Piko

Ali se prou napiše RITI? Zdej pa res grem, če sem že rekel.

Ne bi po osebnih poštah, veš: Mick, sem že mislil, da sem edini norc tuki, hihi.

Marsa, kot sama vidiš, hitro udariš mimo. Zato tudi brišeš svoje poste tako na hitro. V tvojih pravilih seveda ni nikjer zapisano, da lahko brišeš iz kakršnih koli razlogov.

Briš hitr, briš! Mick, al pa kr sam pobriš! Ruby pa -

Nice! Me se zdita kar nekam podobni, (pa tudi podobne volje, podobnega razpoloženja ...) Skor se mi ne da več komentirat, pa sem k sreči šel še malo med fotke. Vsekakor vse prav lepo pozdravljam, čas je da se malo več ukvarjam s seboj in manj z drugimi, "delati na sebi" kot bi kdo pametno pripomnil pa rokco podstavil. Se vidimo, ko se in se beremo, ko se. Piko na J

Marsa pravi: "glej ga Milfa, kaj ma zadnje cajte dobre" Jaz pa dodajam, bi moral biti tam. Ko sem se vsedel, sem zelo pazil... potem sem odložil rokavice zaradi telefončka, zapihljal je vetrič, rokavice so poletele, jadrno sem se obrnil za njimi... in bet od zvonca je trknil z mojo betico. Žal zvon veliko lepše zveni kot glava. Tako da vam garantiram, da se nisem butnil, ko sem vstajal! Ampak po bitki so vsi generali....

Ko se bo videl lepšega, bo tudi drugače, lepše jemal življenje... No, če smo govorili o krivdi, še nekaj nisno obdelali, o žrtvi! Nobenemu ne bo koristilo, še najmanj njemu, da se dela žrtev.

Ne ne, nobenega nisem mislil osebno! x!x Razlika je samo v tem, da se nekateri ven mečejo, druge pa ne Res pa je, da takle stavek raje kot ne kdo vzame osebno, zato popravljam: po moje ni to edina situacija take vrste, edini udeležen v kaki taki situaciji, edini kriv, skratka, edini. P.S: Ruby, kako na ignor dal? Ne razumem...

Na videzno je to res, da nihče ne bo imel nič od tega. Čeprav jih velika večina zares ne bo imela nič. Lahko pa je to kako opozorilo, no, žal ene take šole dost koštajo. Pa še kdo drug bi bil, ki ni takooo zelooo nedolžen. Lej, tuki bo kdo vprašal, na kaj namigujem. Nismo svetniki, tako bi odgovoril. Samo da se jaz tega zavedam. Drugače se pa ne počutim nič slabo, tudi žal mislim, da mi ni. Prej bi rekel, da je to ena dobra prilika za Aakhija. No, bilo je malo preveč mirno tukile kukile...

Zadnje čase opazujem, kako volk ikono menja, čudi pa ne. Sem se že vprašal, zakaj si v ikonco ne da recimo Vučka, maskoto Sarajeva'84?

Žal ni videti trebušne muskulature, pa tudi drugih atributov ni kaj videti. Morda se vidi notranje zadovoljstvo. Prijatelj ga je v četrtek videl in zato naredil tole fotko. Pri najvišji slovenski kapelici.

K sreči sem bral nekaj komentov na tole slikco, pa sem jo šel iskat. 3x hura. Veter lahko prinaša toliko dobrega in odnese toliko slabega, podobno kot voda. S svojimi misli nisi nikdar sam. Treba je zapustiti še svoje misli. Pusti jih vetru, da jih odnese in ti prinese nove. Ko daleč okoli tebe ni nikogar, šele lahko začutiš veliko drugih reči. Po sliki menim, da v sebi vse to že veš, le ven iz tebe bo še enkrat prišlo. Kot bi bila zavest nekje zunaj nas, tisti vrh ledene gore, ki kuka ven.

Pa d'noujo sam bodibilderaši gor.

A je Di-ana kaka skrajšava od divja Ana? Kako pa kaj tvoja lubezen A008? Oddaje Sanjski moški seveda nisem gledal na POF-TV, ampak očitno so z oddajo zadeli v živo pr nekaterih bejbah, hehe Drkač pa se dam tudi sam rad polubčkat, pobožat, pocrkljat, čeprav nisem sranjski moški. Vidim, da je gor nova kolekcija slik, pomlad na veliko tolče ven, nekaterim cvetejo celo lasje Torej, Piko, najd kako novo fotko!

Za zdravje - moje, mojih, mojih lunatikov, lunatikovih mam, njihovih... z eno besedo - zdravja za vse. (Čeprav je vrstni red včasih le pomemben)

Lia, najlepša ti hvala! (Danes mi je uspela huda ploha besed, ko tebi toliko ne tečejo prstki...)

Zmaga; v kombinaciji s Čudežem. Bila je celo diskusija, kaj je pomembnejše, tekma ali zmaga. Ker je bila tokrat zmaga kar brez tekme. Pred leti sem bil navdušen nad knjigo Zmaga v želodcu. Kje se v resnici rodi zmaga, v glavi ali v trebuhu; menda ne v riti? Na Mojstrovko sem si vzel simbol za Čudež. Navidezno ni bilo nič čarobnega, čudnega, ničesar, kar bi sprožilo čud. Ali pa. Naslednji dan prijatelju kažem slike od Prisojnika, pa Razorja za njim… to je vendar Triglav, mi reče. Kako sem lahko tako zgrešil? Zakaj nisem videl pravilno? Je to le znak, da je Triglav ta čas zame drugačen? Za tistih 700m višinske razlike sem bil dobro utrujen. Morda bi zmogel že na Kredarico, kjer je višinska razlika dvojno tolika, čeprav sem letos sem delal po največ 1000m. Potrebujem samo dober načrt in... V sredo malo sanjarim o tistem naj-vrhu, ki sem ga gledal z Male Mojstrovke. Če bi imel dovolj lahek nahrbnik… Po telefonu preverjam razmere. Toplo vreme pomeni 1kg obleke manj. Vprašam Janeza, če gre na vrh tudi brez derez. Pravi, da ne. Zagrabila me je ideja o stolpu na vrhu, pa sem mislil, da bi uspel le z dovolj lahkim nahrbtnikom. Toda brez 1,3kg derez ne gre. Teža presega 8kg. Če bi jo zmanjšal še za en sam kilogram… koliko mi pomeni ta kilogram, pa bi jih lahko brez škode shujšal za pet. Že vem. Za turo si narišem simbol Mon Teroa, Zmaga. Zjutraj vstanem dve uri prej kot ponavadi, a v naglici kartonček pozabim doma. Prav tako pozabim Avela Em, Narava. Med dokumenti imam le Čudež, od preteklega četrtka. Pa vendar si znak Zmage v mislih narišem na začetku poti. Vse sem skrbno premislil, tempo, počitke, malice, pijačo, prijatelja na poti… prepričan sem v uspeh in na pojem »zmorem« zato niti ne pomislim. Na listek s Čudežem nisem več pozoren, zato se čudim nenavadnim rečem po poti. Hecne družbe, huskija, ki sta vlekla človeka na Kredarico... Ponavadi sem tudi zelo tiho na poti, sam, tokrat pa govorim kot namazan. Tudi kasneje, pri koči. Pa ves čas, cele ure, vse do parkiranega avta. Skupaj 10 ur govorjenja. Prijatelj me je med potjo večkrat vprašal, če resno mislim na vrh. Tu ne gre za resno ali ne-resno. Odločil sem se in sedaj samo udejanjam. Niti za trenutek nisem dvomil. Ve, kakšne ture sem delal prej, ne ve pa za vilinske simbole, za moj plan, mojo idejo o čudežni gori. Gora ni nora, ona vendar ve, da grem gor. Kadar si nekaj zaželim in naredim presneto dober plan za uresničitev, potem računam, da bo šlo. Tokrat poznam goro. Tudi ona mene pozna. Trije dobri razlogi za uspeh. S Kredarice s seboj vzamem tudi nahrbtnik z vso opremo, nič ne puščam pri koči. Niti zavedel se nisem, da imam tako s seboj tudi znak Čudeža. Pot je zahtevnejša, kot je sprva izgledalo. S seboj vzamem še ženo. Tujo ženo… ki moža ni čakala, ker si je tudi ona izjemno želela na vrh. Maloj nad najtežjim delom reče, da bo obrnila. Niti za hip ne pomišljam in odvrnem, da je tako prav, le da moram z njo. Če navzgor ni gotova, je navzdol toliko težje. Za hip pomišlja in zmore še nekaj tistih metrov do jeklenic, ko gre bistveno lažje. S povratkom se bova tako ukvarjala kasneje. Brez družbe danes gotovo ne bi prišla na vrh. Torej simbol Čudeža deluje tudi na druge, tiste, ki so zraven. Izjemna gora, velikokrat sem bil že na njej, a tokrat jo doživljam drugače. Tudi stolp na Triglavu je tokrat povsem in nenavadno izven snega. Slikava se skupaj za neuradne posnetke in vsak zase še za uradne. Pa so domov prišli samo neuradni. Ni dovolj pritisnila na sprožilec? Vsekakor sem si v nahrbtnik naložil še kamen z vrha. Ena stara zgodba, ki jo je bilo treba končati. Na najtežjem mestu zmoreva dovolj koncentracije za potrebne korake po gnilem snegu preko zaledenelih skal navzdol. Dobra je, res. Kako je vesela, ko prideva dol. Poudarja, da brez mene ne bi prišla dol. Ne ve, kako sem vesel tudi jaz. Ne ve, da morda brez vilinskih simbolov ne bi prišla niti gor, kaj šele dol… Čakava na peto popoldan; pozen povratek po poti proti prevoznemu sredstvu. Na poti prečkava svež plaz, ki je moral zgrmeti tam dol enkrat popoldan. Malo me je začelo navijati zelje v trebuhu, ker sem si v koči privoščil segedin golaž. Pomaga ideja: do avta bom to vsekakor prenesel. Prvi krajec dovolj sveti v gozdu grez listja. Pol osma. Med vožnjo skozi Krmo naletiva na bivalni kombi, postavljen počez čez cesto. Prijetna Nemca sta obračala na cesti, kjer je plug naredil malček več prostora, pa sta se zagozdila. Zmotila sva ju ob kuhi večerje na cesti... Za njijo je moral biti čudež, da sta se dva pripeljala tako pozno z gora; sva pomagala obrniti avto, sicer bi naslednji dan morala namesto v gore, po pomoč v Radovno. Še en dokaz, da simbol čudeža deluje tudi na druge, ne samo na tistega, ki ga nosi. Čudeži se vendar dogajajo OKOLI mene! Piko P.S. Na simbol zmage se spomnim tudi preko vikenda, ko crkljam hrbtenico in njene amortizerje. Po takem naporu je prava zmaga, ko hrbet v naslednjih dveh dneh ne poklekne. Med turo sem razmišljal o naslednjih mogočnih turah, a zmaga je bila tudi to, da sem si rekel – bilo je samo tokrat, naslednjič pa zopet na lažje izlete.

Na današnji dan, 21.03.1960, se je v Sao Paolu rodil Ayrton Senna.

Ko ti je taj Triper X?

Univerzalen nasvet, najboljši za ta poseben primer... Dobro, da si mu napisala, potem lahko sam tudi prebira svoje izgovore, se jih zave ... Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu privleče. (Slovenski?)

Tole sem nekje rabil za citirat, pole sem nalimal danes na tablo, sedaj limam še tlele... Kamorkoli boste šli, povsod bo dovolj ljudi, ki vam bodo lagali, in čim bolj osveščeni boste, tem jasneje vam bo, da si lažete tudi sami. Nikar torej ne pričakujte od drugih, da vam bodo govorili resnico, ko pa lažejo tudi sebi. Le sebi morate zaupati in se sami odločiti, ali naj verjamete temu, kar vam kdo reče, ali ne. (Don Miguel Ruiz, Štirje dogovori. Tolteške modrosti)

Ravno končujem zgodbo o "športni klopci", kot jo je zanimivo poimenovala Cosmosova, potem pa se lotim te "Zmage". Delavnica da ali ne - ravno to sem omenil - če ti ni žal za denar in denar ni tvoj problem, pojdeš... moj oče je na primer pri 79 letih šel! Še nekaj. Nekateri sprašujejo, koliko in katere simbole naenkrat. Meni osebno ne ustreza veliko različnih, sploh ne veliko. Tako kot pri kuhi. Nekateri med kuho obilno trosijo začimbe, drugi manj, stvar osebnega okusa. Če pa hočeš, da bo jed dobra, potem moraš uporabljati usklajene začimbe. Sam nočem, da okus začimb prevladuje nad okusom jedi in ne pretiravam z raznovrstnimio začimbami kar poprek. Ampak vse je stvar okusa, nasveti so bolj smer delovanja, vsak mora sam poskušati... predvsem pa šele po dolgih vajah v kuhi ugotoviš, da so najboljše jedi pravzaprav tiste, ki so raje manj kot več začinjene. Pa vsem dobro vilinsko kuho! Vili Piko

O zlata ribica, prišepni tej fejst punci, da je naredila že zelo zelo veliko izpitov in ni nobenega razloga, da ne bi še zadnjega, prišepni ji, da mora samo vstrajati do konca in bo gotovo dobro zagovarjala diplomsko nalogo, daj midva veva a ne, prišepni ji, da bo šlo vse v redu!

Kaj je to Zmaga? Če imaš s seboj vilinski simbol Zmage... potem zmagaš dvakrat toliko, kot običajno. Četrtek je bil letos zmagovit. Dvojna višina, kot sem jo vajen to zimo, po dolgem času spet en pravi vrh! Tu sta dva pogleda mimo - na levo in desno. Ampak za zmago se je bilo potrebno potruditi še dol. Zmaga ima sto očetov, poraz je sirota. (Slovenski) Zmaga ni sneg, da bi sama padla na glavo. (Ruski)