sej pravim jst ne svetujem drugim kako naj vzgajajo in kaj je prav in kaj ni.. mi je pa mal smešno, da ljudje izhajajo izključno iz svojih izkušenj, ko drugim solijo pamet o vzgoji in kako se da, in da bi nekdo drugače če bi takrat vedel. . Najprej starši niso sužnji svojih otrok, starši imajo pravico do svojega življenja, in če se življenje degradira v to smer, da začne trpet družina k celota, je pač treba narediti rez z načinom vzgajanja kot si ga poznal poprej. Konkretno v mojem primeru imava dva otroka praktično enega za drugim,iz porodniške v porodniško, in v vsem tem času je najino življenje postalo ena sama skrb za zdej eno zdej drugo zdej obe.. partnerski odnos je zaradi tega bil na kr precejšnjih preizkušnjah, enkrat je bil eden bl spočit pa pri volji, pa drug ne in obratno... v veliki skrbi, da bomo zadovoljili doktrini sodobne vzgoje,smo skušali pač avtoriteto pridobivat iz knjig, ni se izšlo, pri tadrugi smo štartal prej, se je izšlo še slabše.. poslušal smo nasvete zdej tega zdej onega probaval po tej tehniki oni tehniki in pač ne gre ne gre nam ne gre stroki konc debate in potem vzameš ti kot starš sebi pravico da zaščitiš otroka in njegov temelj v lajfu.. in če je treba s silo je pač s silo in ko otrok ugotovi, da je vrag odnesel šalo, se premikajo gore to pa še ne pomeni da otroke mlatim ali kej podobnega.. sej pravim najprej imet potem pametovat.. ob predpostavki da je vsak človek unikum na tem svetu