v bistvu plačujejo starši, ampak mene to tudi bremeni psihično, ker vem da sem njim v breme, pa še ona mi tezi in imam občutek da sploh nimam pravice se postavit zase. ker če ti ne paše pač greš lahko tudi ven. je pa odpovedni rok en mesec. pa tudi ne upam se nekaj kurčit, ker bi lahko najdla tudi kaj bolj poceni kjer bi delila kopalnico in kuhinjo, kar ni zame, ker rabim mir, če se hočem učit in me moti vsak hrup pri tem, pa tudi bi se morala ful dobro razumet s tistimi ki zivijo z mano. s prejšnimi cimrami sem se dobro razumela, ampak po pravici povedano rabim kar precej osebnega prostora in ne bi šla še enkrat skozi to. v bistvu je še ena opcija, ki se ponuja ze kar nekaj časa...in bi bila materialno in drugače zame kar precej ugodna, bi pa gotovo bila psihično breme za moje starše, če ne celo šok. moram dobro premislit. pa tudi ker zivim v isti hiši z lastnico, mi je muka se z njo prepirat, ker čutim strašen pritisk potem in se sploh ne morem učit. je pa res ena do konca zatezena baba, zal mi je, ampak ponoči se ne vstopa v sobo kjer nekdo spi, kar brez da bi potrkala, pa čeprav če bi bilo zastonj. za 50 jurjev imam menda pravico do malo osebnega prostora. nič čudnega da sanjam angele smrti ipd. kar je najslabše, odkar mi je začela teziti se sploh ne morem pripravit do učenja, ko pa sem končno dobila voljo, mi pride sredi noči v sobo!!! zjutraj sem spokala in ven, kamorkoli (predavanje pa sem imela ob 9ih), ker tam nisem več zdrzala. potem pa kličem mamo in me nadere, da zakaj tikam radiator, da sem v bistvu jaz kriva za vse, ker je njeno stanovanje in da si iščem kaj drugega. ko pa predlagam nekaj drugega je spet šit, ker kaj bo pa tata rekel. januarja so prvi izpitni roki in res rabim mir takrat in do takrat!
