Zanima me če kdo kaj ve o ODVISNOSTI OD ODNOSOV. Jaz sem brskala in izbrskala tole- Kaj je pravzaprav zasvojenost z odnosi oz. kdaj je nek odnos še »normalen«, kdaj pa ne več? Zasvojenost z odnosi je sodoben izraz za pretirano navezanost odrasle osebe: na partnerja, starše, otroke ali druge zanj čustveno pomembne osebe. O zasvojenosti govorimo zato, ker ima ta problem precej podobnosti z drugimi oblikami zasvojenosti (alkohol, droge, seks, hazardiranje, motnje hranjenja…), kjer prizadeta oseba navidez nima več svobodne izbire ali bo posegla po neki psihoaktivni snovi oz. vedenjskemu manevru ali ne, enostavno ne more več uravnavati in kontrolirati svojega vedenja, temveč ima občutek notranje (ali zunanje) prisile. Odtegnitev snovi, vedenjskega manevra ali potencialna izguba odnosa ima za posledico »abstinenčno ali odtegnitveno reakcijo – soočenje z bazičnim eksistencialnim strahom in duševno ter telesno bolečino. Kaj je vzrok zasvojenosti z odnosi? Zakaj pride do tega? Vzroke zasvojenosti moramo iskati v neustreznih odnosih in okoliščinah v katerih oseba odrašča in si pridobiva odnosne izkušnje. Odvisno vedenje največkrat razvijejo osebe, ki so odraščale v družinah, kjer je bil prisoten alkoholizem, razne oblike nasilja in zlorab (telesno, spolno, čustveno,duhovno), duševne bolezni enega ali obeh staršev, ali druge zelo neugodne okoliščine za zdrav otrokov razvoj. Pod »zdrav otrokov razvoj« smatram odraščanje v družini, kjer prevladuje ljubeča atmosfera in medsebojno spoštovanje, kjer starši znajo postavljati otroku meje na ustrezen način, spoštujejo otrokovo enkratnost, kjer se starši zavedajo, da ni potrebno biti idealen, temveč samo dovolj dober starš. Otrok se s tem nauči, da lahko sledi svojim željam, potrebam in življenjskim ciljem, nauči se tudi ljubečega in podpirajočega odnosa. Konflikt namreč nastane takrat, ko ima oseba občutek, da ne sme živeti na tak način kot si želi, ker bi s tem prizadela svoje najdrajžje. Včasih se ti občutki stopnjujejo v tako hude občutke krivde, da se oseba počuti odgovorna celo za življenje drugega (starša, otroka ali partnerja), istočasno pa ima občutek da brez njih - sama sploh ne bi preživela. Kakšne so posledice zasvojenosti z odnosi (za prizadetega posameznika ali okolico) oz. zakaj je to težava, problem, zakaj je potrebno poiskati pomoč? Posledice zasvojenosti z odnosi postanejo vidne najkasneje takrat, ko naši odrasli otroci začenjajo samostojno življenje, pa jim osamosvajanje dela zelo velike probleme. Vedenjski vzorec odvisnosti oz. prelaganja odgovornosti za lastno vedenje, razmišljanje, čustvovanje in delovanje na drugega ima katastrofalne posledice. Otrok se ob starših, ki ne zmorejo nositi te odgovornosti nauči, da je od njega odvisno kako se bo počutila oseba ob njemu, počuti se odgovornega za svojega starša in znotraj sebe ugotovi, da ni smiselno odrasti in si nakopati še več odgovornosti. Ostanejo čustveno nezreli, tudi oni začnejo prelagati odgovornost za lastno počutje na druge osebe in krog se tako zaključi. Problem pa se v vsaki generaciji stopnjuje in privede do duševnih in telesnih bolezni v družini. Kako naj veš, ali si ti ali tvoj partner/partnerka ali kdo v tvoji bližini zasvojen z odnosi? Kateri so tisti znaki, na katere bi morali biti pozorni? Običajno se začnemo zavedati, da imamo problem šele takrat, ko se nam življenje do skrajnosti zakomplicira. Dolgo časa lahko odvisniški odnos nemoteno funkcionira, ker obema to enostavno odgovarja. Zaplete se, ko želi eden od partnerjev spremeniti svoje življenje in ne želi več živeti tako kot prej. Lahko ga začne motiti lastna pasivnost, podrejenost, dolgočasno življenje… Lahko začne doživljati velike strahove vsakič, ko se partner odpravi na pot… Lahko se zaplete v spolnosti, se platonsko zaljubi v nekoga… Ali pa postane problem adolescenten otrok, ki ga starši ne obvladajo več –je vedenjsko problematičen, popusti v šoli, se izolira od vseh vrstnikov, postane odvisnik, zboli za kronično boleznijo… in starši poiščejo pomoč zaradi otroka, pa ugotovijo, da imajo sami problem. Problema v odnosu se običajno zavemo šele v skrajnostni stiski. text iz http://www.sana-vita.si/ hvala viru