ampak kljub temu je čisto nekaj drugega če se lepo oblečeš ko greš nekam, kot da si v kavbojkah in majčki... občutek je drugačen. to vse da nek ton dogodku- pomen da ni vse enako. sicer ne dajo oblačila sama po sebi priokus nečesa posebnega- ampak priprava. sicer pa vsekakor nisem za golo podrejanje pričakovanjem katerih nisem sama postavila oz. jih ne smatram za svoje. kultura pa je tudi, ko znamo združiti tisto kar nosimo v duši s tistim zunanjim. potreba po odstopanju je včasih bolj znak strahu pred nesprejetostjo, kot nekaj pozitivnega. ta strah se seveda lahko odraža tudi tako, da se skušamo vedno prilagoditi in ob tem izgubljamo sebe. najboljša pa je srednja pot. mislim da me kar privlačijo lepa oblačila, parfumčki, itd... nikoli pa ne sodim človeka po tem kako se oblači. všeč pa mi je če ima človek "svoj stil" tako da je urejen in ob tem ne izgubi sebe. jaz svojega stila še nimam. to mi je bilo vedno strelčevsko nepomembno. vedno bolj pa se nagibam v smeri izražanja sebe tudi na zunaj.