Ne, to je pomenilo, da sem že takrat začutila...da prihaja nekaj melanholičnega, žalostnega, neotipljivega nadme... ; čeprav nisem do danes vedela kaj... Vem in zavedam se, da sem samo jaz tista, ki zmorem preseči to stanje; vendar jaz pravim, da vsaka stvar v življenju potrebuje čas. Tudi čas za žalost; da premisliš, pretuhtaš zakaj ti prihaja do teh stanj; ne da naredim zamah z roko...in se obrnem; ter si "lažem" da je vse ful-kul. Ko doživljam, doživljam stvari intenzivno, potem pustim stagnirati in na koncu zaprem. In ko krog zaključim, potem sem končala. Lahko traja samo uro, dve, dan, tri; teden, lahko tudi mesece... Je pač tako, da vsako moje čustvo, ki ga občutim, je intenzivno. Smeh (ne hihitam se naprimer, ampak se krohotam), jok (ne cmizdrim...ampak tulim), ljubim, sovražim...pri vseh teh ni pastelne barve.... Kompliciram; šibam v horizontalo. Sanjalica- tole ti povem iz lastnih izkušenj. (zopet - moje mnenje) Ne dovoli da ti ljudje kradejo energijo- ne podrejaj se vplivom drugih, če se da zmeniti kul- če pa ne- fak of. Ne dovoli da te kdo spravlja dol. Nabij se z energijo- telovadba, rekreacija, ... kaj jaz vem. Vizualiziraj kako v tebe prihaja močna ognjena energija- ki se kopiči pod tvojim popkom (v hari). Ne dovoli si takšnega počutja- komu na čast!!!! (Aira )