Nicky

Jurček je faca...verjetno pa 'pomotoma' kako babo spelje ..saj veš, Mick mogoče pa kera pade na to, da je slaven in poznan. Mogoče bi tudi tvoja padla, če te ne bi bilo zraven? x!x

Enkrat sem delala v kavarni, pa pride mimo Jure Ivanušič....in se ustavi ter me gleda. Verjetno je opazil, da mi je postalo nerodno in me je kar nekaj časa še gledal...na zunaj sem bila ful kao samozavestna notr pa me kar treslo. Sem se zmedla, pa sem gostom seveda napačno postregla.

Ej, lustna...mislim, da je zavist vedno zelo prisotna med ljudmi. Pa naj bo en slaven ali lep ali pa ima več kot ostali... Sicer pa vsak zase ve, kaka osebnost je in zakaj bi delali razlike med slavnimi in običajnimi?

Prav tako občudujem Maddono, čeprav ko sem prebrala njeno intimno biografijo, gledam malo drugače na njo - kaj vse je ta ženska naredila, samo da bi postala slavna, vendar vsaka ji čast koliko garanja in truda, predanosti njenemu delu in kakšna neverjetna iznajdljivost... Redkih se slava ne dotakne in vedo, kaj hočejo. Sicer pa, kdo ve, kako je biti slaven, če tega sam ne doživi..

El Nino ne pada več na lepe boke in joške. Ah, saj se res naveličaš, če gledaš okoli sebe tolko vrlih mladenk...

...pa to je odraz družbe. Jaz si zberem tisto, kar je meni všeč, ne pa kar narekujejo tiste omenjene revije. Ne mečem denarja za vsako bedarijo, ki si jo izmisli ekonomska propaganda.

Shakira je mačkica in v njenih gibih je neka posebna sproščenost. Njen glas pa mi je še posebno všeč. Punca ima tiste latino stas v malem prstu. Njena lepota je ravno zato tako lepa, ker ni narejena in ni kičasta. Lepe so tudi preproste ženske, ki niso suhe in ne debele. Pa imajo kako posebno vrlino in niso nujno najbolj opazne.

V dobro voljo me spravijo različne vsakodnevne stvari, včasih je samo sonce, včasih počitek, včasih lepa beseda, včasih sporočilce, ali pa tudi ko poslušam glasbo, ko igram klavir, ko rišem. Včasih pa sem kar brez vsega tega dobre volje

Danes sem pojedla poln krožnik ljubezni Zdravo borism in ostali Nicky

Iz izkušenj iz potovanj in spanja na umazanih, trdih tleh, spalnih vrečah, bi rekla, da je važno, da dom sploh imaš. Kljub moji majhni razvajenosti...Čeprav lepo je spati na pesku in pod zvezdami. Ja, v domu ni zvezd, ni narave, ni ptičkov. Pretiravam. ..saj je čist kul, samo da je počutje dobro. Pa fajn je imeti mami, ki mi opere perilo.

Mene je zelo strah nastopanja pred ljudmi, ampak ravno to počnem in vedno znova me tako stisne, ko moram nastopat. Trema je ogromna in včasih se sprašujem, ali bom sploh zmogla. Vendar vedno ko dam možnost svojemu strahu, da me premaga, v meni nastane še večji strah. Govorim si, da zmorem in da bom lahko vse premagala. Ko pričnem z govorom, v tistem trenutku pozabim na vse in dam vse od sebe. Strah se pa res zmanjša. Potrjeno!

Janja pa dobra vnukica

Z fantom imava že kar dolgotrajen odnos. Bila sem mlada, ko sva se spoznala in sem se kdaj pa kdaj tudi zaljubila v drugega tipa. Odnosi so vedno na preizkušnji. Tisto, kar imamo radi, lahko tudi zgubimo. Varanje tudi kdaj pa kdaj komu uniči vezo ali pa jo utrdi. Jaz sem prevarala tipa, tako čist iz nezrelosti. No, pa sem mu priznala napako in čudno, da tega ne bi nikoli pričakoval od mene, je rekel. Seveda mu jaz ne morem pojasnit, zakaj. In kaj se je zgodilo v najinem primeru? Njemu je odprlo oči, da nekaj ne 'štima' in meni moč, da se bolj odprem na nove stvari, ki mi prihajajo in ljudi, ki jih bom še srečala.

vedoželjno se izražaš ... xrosex

Pokowc, vidiš ravno bistvo si zadel!!! x!x ha ha ........

Bom dodala nekaj iz svojega vsakdanjega življenja. Mogoče bom zvenela malo cinično, naj vas to ne moti. Res je, da še šole niso nekako pripravljene na spremembe, ki jih bodo prinesli ravno ti otroci z močnimi notranjimi potenciali!!! Sama spadam tudi malo čudne in če se spomnim nazaj iz šolskih klopi sem zelo dobro vedela, da je okoli mene nekaj zelo nadarjenih bistrih otrok, ki so bili 'izjeme' in so se vedli neprimerno, moteče in so skratka bili zelo neprilagojeni družbi. Do zdaj je veljalo mnenje, da se takšni otroci, ker kažejo kraljevsko držo, sami znajdejo v življenju. Pa ni res!!! Takšni otroci potrebujejo močne vzglede oz. nekoga, ki jih bo podpiral, da bodo realizirali njihov obstoj. Res nimajo lahke naloge, nekateri se jih bojijo in s tem jih vzgojijo v hišne teroriste in upornike . Rodijo se že drugačni in se čudno počutijo med vrstniki, ki jih ne razumejo. So zelo vedoželjni, imajo nenavadna vprašanja, kar pogosto zmede njihove starše in ostale otroke okoli njih. Primer: Recimo, ko nek 4 - letni otrok razlaga o vesolju in sprašuje o planetih lahko da to ne interesira ostale otroke in tako lahko že zgodaj postane etikiran. Lahko tudi, da se ostali zraven njega počutijo manjvredne. V šoli jim je dolgčas, snov jih ne zanima, če ni tisto, kar oni pričakujejo in lahko,da sicer izgleda kot da vse obvladajo, pa to ni vedno tako ampak enostavno ne vedo razložit, zakaj jim je vse jasno. Po vsem tem, kar sem opazovala kot že majhna, mi ni jasno, zakaj imajo ti otroci toliko problemov z družbenim okoljem??? Starši, ki imajo takega otroka, naj se ne ustrašijo in če imajo občutek, da jim ne bodo kos, naj pravočasno poiščejo strokovno pomoč. Aja, še to. Naš profesor psihologije nam na faksu razlaga o nadarjenih otrocih in opazila sem precej podobnosti med enimi in drugimi, samo da je povedano z drugačnimi besedami. In prav profesorja imajo za čudnega in o njem se je največ pogovarjalo, on pa se le smeji in opravlja svoje delo naprej tako kot čuti, da je prav. Vam povem iskreno, jaz odnesem največ od teh predavanj in seminarjev. In srečna sem, nekateri profesorji bodo pokazali zanimanje. Nicky

Svet potrebuje veliko ljubezni in malo besed (mati Teresa)

'' Če dajemo iz ljubezni namesto iz pričakovanja, dobimo običajno več, kakor bi lahko pričakovali.'' Kako si to lahko razlagamo?

Lahko si prebereš več o človekovi notranji moči. To je moč nad dojemanjem sveta, na to kako se odzovemo na različne situacije v življenju in kako reagira človek, ki nima notranje moči. Egocentriki ne občutijo nobene moči - od tod tudi poteba po stalnem nadziranju svoje okolice, njihovo preživetje je odvisno od zunanjega sveta - moč skušajo črpati iz koga drugega. Zato postnejo nestrpni do drugih, manj ljubeči in jih je strah. Od tod pa izvira tudi občutljivost.

Nobody don't want to be lonely You are not alone You are

Občutljivost nam daje nek občutek, da nam vedno nekaj manjka, ravno zato pa iščemo in iščemo. Ko najdemo tisto, kar nam manjka, smo pomirjeni in manj občutljivi vsaj za nekaj časa. Preobčutljivost je že verjetno znak, da si narobe razlagamo nekatere stvari in meni recimo pomaga, da se pogovarjam o stvareh, ki jih vidim in kako jih vidim, da sem z osebami, ki me razumejo in podpirajo, nikakor pa se ne smemo vrteti v nekem svojem svetu in se smilit samemu sebi. Mislit da nas drugi ne razumejo.

Ljudje, ki mi lažejo v obraz niso pravi prijatelji, zato me včasih kdo prizadene s kakšno kritiko. Prekomerno kritiziranje pa ne pelje nikamor. In ustvarja zelo napeto in negativno ozračje. Negativno kritiziranje mi ni všeč. Če mi pa kdo pove nekaj, kar je res in na pravi način, je čisto nekaj drugega. Pozitivno kritiko lažje sprejmem. Kritika je vsepovsod, kaj hočeš. In drugih tak ne moreš ustavit, če kritizirajo. Boljše je, da se včasih umaknemo kot da poslušamo nerganje, ki nič ne koristi.

Sosedje imamo pravo srečo, da smo sosedje, ampak vseeno bi raje šli samotni otok!