Sem mestna punca, saj sem vedno zivela v mestu. Vesela sem, da je tako ker se mi zdi, da ti mesto nudi vec moznosti za uspeh, zivljenje, zabavo, izobrazbo,.. Imam prijatelje iz otrostva, ki so ziveli na podezelju, saj sem veliko hodila k babici na vikend , na pocitnice. Ti otroci so morali neprestano delati na kmetiji, pomagati v kuhinji, na njivi, v hlevu, .., za solo pa jim ni ostalo skoraj nic casa. Tudi starsem ni bilo pomembno, da se njihov otrok izobrazi, ampak da je vsa zivina v hlevu in, da je vecerja skuhana.. Velikokrat sem jim pri opravilih pomagala, a le zato ker mi je bilo zanimivo luscit fizol, koruzo, preganjat koze po travniku,.. , .. za takrat 11,12 letne punce pa je bilo to vsakdanje delo. Ne obsojam jih, saj je to njihov nacin zivljenja in tako so navajeni, a se mi vseeno zdi, da bi morali imeti ti otroci moznost, da se sami odlocijo kaj bodo poceli v zivljenju. Morda pa bi kdo od njih rad postal zdravnik pa bo na koncu "le" kmet ali poljedelec, ker mu starsi niso omogocili, da se izobrazi. Verjetno se to ne zgodi vsem podezeljskim, kmeckim otrokom, a je vseeno veliko takih.. Glede tega sem srecna, da sem rasla v mestu, ceprav proti podezelju - vikendu na podezelju - nimam nic proti. Z veseljem se vsake toliko odpravim v naravo in uzivam v nabiranju jagod, gob,..