- Preberi več...
- 4 komentarji
- 72 ogledov
lia
-
Št. objav
8.654 -
Član od
-
Zadnji obisk
Vrsta vsebine
Profili
Forumi
Koledar
Blogi
Zapisi na blogu, ki jih je objavil/a lia
-
Pišem, ker moram.
-
danes imam obletnico dneva, ko sem bila najbolj lačna .
dneva, ko sem zamenjala Boga za človeškega bogeca.
dneva, ko sem pr Štorman bliz Celja spila viljamovko, še nobena prej in ne potem mini tako dobro sedla.
dneva , ko mi je ves akademski pevski zbor pel na ljubljanjskem gradu
dneva, ko sem imela oblečeno lila svileno obleko
dneva, ko sem se vsem tako smilila, abohi, zdaj že vem zakaj
***
in danes so mi deca skuhali kosilo, kar je ugodno, sita sem, ko boben, slastne palačinke, no saj, jabolko ne pade daleč od drevesa, razen če se ne skotali po bregu navzdol
sem v jeans hlačah in plavi majici, kar je vsekakor bolj udobno
počutim se krasno in ljubim strastno, ljubim življenje in vonj prihajajoče pomladi, danes grem poslušat in pogledat Nežko Maurerjevo, da slišim in občutim, kaj bo povedalo to dekle, ki mi je tako blizu v svojih verzih, to dekle, ki ni pustilo , da bi ji vsakdanje preganjanje za eksistenco , smrti bližnjih, slovo in odhajanja, tema osamljenih vetrovnih noči vzela sanje o ljubezni in sanje o radosti...
danes je en tak čudovit dan, kajti vem, da to česar nimaš, ne moreš dati, zato mi je nekam odleglo, na posušenem starem hrastu iskati rdečih, sladkih češenj, to je pa res višek naivnosti, lahko pa najdeš pod hrastovo vejo, hladno senco v vročih dneh in za debelim deblom zavetje pred ledeno mrzlim vetrom...
zato danes hvaležno odklanjam vso cvetje , namesto cvetja darujte za sladke rdeče češnje
- Preberi več...
- 2 komentarja
- 78 ogledov
-
Kako ubežati pred lokomotivo,
ki te zasleduje v prdoru
in čeprav se lokomotiva spremeni
v bivola ali tigra,predor
pa razširi v stepo
in čeprav postane tiger samo
antilopa ali celo majhen bel
zajec, iz stepe pa vodi asfaltna
cesta naravnost do tvoje sobe,
v kateri je zajec le še muha,
ti pa ležiš na postelji in strmiš
v strop, kljub temu še vedno ostane
tisto: kako ubežati?
Alojz Ihan
- Preberi več...
- 3 komentarji
- 54 ogledov
-
Nekoč sem živela v mestu, ki je imelo velik drevored prelepih dreves ob poti do hiše.Kadarkoli je zapihal veter , se je pot prekrila z vejicami in listjem.To je podobno občasnim nesrečam.Ljudje opazijo izgubo vejic ali listov, toda ne opazijo dreves , ki neprestano rastejo vse močneje in višje. V svojem osebnem. družabnem in poslovnem živjenju naletite na ovire, so samo znak normalne rasti.Takoimenovane nesreče so padajoči listi, ki so prav tako znak nenehne rasti.
Moramo prepoznati, da so nizki ciklusi znaki nadaljne rasti.Če naše notranje bistvo ne ostane mirno in uravnoteženo, se poškoduje naša energija in se poškoduje naše ravnotežje. Koristno uporabimo okoliščine,ne dovolimo da nas poškodujejo v vitalne dele .
- Preberi več...
- 2 komentarja
- 71 ogledov
-
Čas je,
da si povemo,
če si sploh lahko kaj povemo
in da si damo,
če si sploh lahko kaj damo.
Čas je
in kmalu bomo ostali tudi brez njega.
Alojz Ihan
- Preberi več...
- 2 komentarja
- 84 ogledov
-
Iz eseja Skodelica kave Alojza Ihana:
"Ja , lepa ženska je v moškem, vsak jo ima v globini svoje duše. Vsak jo je sanjal že kot otrok, je pa res, da te sile nihče ne more sam izbrskati iz sebe in jo lahko občuti in sprosti le tako, da jo s svojim pogledom in občutkom obesi na kakšno konkretno žensko ob sebi in potem doživi tisto blaženost in užitek.
Seveda moški, ki mu sila ženske lepote neizživeta obtiči v lastnem telesu, lahko poblazni od njenega pritiska, postane recimo paranoičen od strahu pred neznanim, kar se mu pretaka po telesu ali agresiven v naporu, da bi se tistemu notranjemu strahu na neki način uprl, ali celo sovražen do žensk, kot bi bile one krive, da ne zna svojih občutkov razobešati na njihova telesa."
- Preberi več...
- 1 komentar
- 60 ogledov
-
Ne minejo te čudne sanje,
med dviganjem telefonov,
slišim tvoj glas...
Ko stopam skoz vrata
med množico vidim
tvoj obraz...
Čutim objem zjutraj,
ko vstajam
in ko ležem zvečer
začutim tvoj dih...
Verjetno je res
blazna norost,
ki vriva se v misli
vse dni in noči...
Samo zato je z neba
poslal Gospod
tak sibirski mraz,
da ne zgorim
v plamenu norosti...
Bog je res milosten
- Preberi več...
- 1 komentar
- 62 ogledov
-
Igro
je treba igrati
zaradi nje same-
ne zato,
da bi zmagali.
Delo
je treba opraviti
zaradi njega samega-
ne zato,
da prejmemo plačilo.
Človeka
je treba ljubiti
zaradi njega samega-
ne zato,
da potešimo nagon.
Življenje
je treba živeti
zaradi njega samega-
ne zato,
da si nagrabimo srečo.....
- Preberi več...
- 2 komentarja
- 77 ogledov
-
Boljše je enkrat videti kot stokrat slišati.
(Kitajski pregovor)
Kako pa bodo videli tisti, ki slabo vidijo? Ti imajo vendar očala.Vedno obstaja nevarnost, da se bodo zlomila in poškodovala tistega , ki jih nosi.Prav tako so moteča pri športnih in drugih dejavnostih....Tudi leče imajo pomankljivosti.Pritisk leče na sloj celic zunanjega dela roženice (epitela) pogojuje slabše prehranjevanje in hitrejše odmiranje teh celic.Infekt in vnetje očesa lahko pripelje do čir roženice (Ulcus corneae).Kljub vsemu pa so očala in leče velika pridobitev ter eden velikih izumov civilizacije.
Ljudje cenijo očala, ker so prepričani, da slabega vida ni možno pozdraviti.
Ali je res tako?
- Preberi več...
- 3 komentarji
- 78 ogledov
-
ZMAGOVITA STRATEGIJA
1. Ne goji zlih načrtov
2. Vneto sledi poti
3. Neguj zanimanje za različne umetnosti
4. Spoznaj različne poklice
5. Ne govori o svojih poslih
6. Neguj zmožnost, da v vsem uzreš resnico
7. Zaznavaj tisto, česar z očmo ni videti
8. Ne bodi površen niti v najmanjših malenkostih
9. Ne ukvarjaj se z nekoristnimi dejavnostmi
Razširite svoje znanje, spoznajte pravico in krivico tega sveta; v stvareh prepoznajte dobro in slabo.Podajte se na steze različnih umetnosti in spretnosti.Ko vas ljudje več ne bodo uspeli prevarati, boste prvič dosegli bistvo modrosti Heiho.
(Mijamoto Musaši- Knjiga petih prstanov)
- Preberi več...
- 5 komentarjev
- 104 ogledov
-
Torej so tisti, ki se vedno žrtvujejo zelo nevarni, potencialno nevarni. Zavedaj se tega in se ne žrtvuj.
Uživaj , napolni se z blaženostjo, ta blaženost bo dosegla tudi druge.
Toda to ni žrtvovanje.Nikomur nisi nič dolžan, niti ti drugi niso se dolžni zahvaljevati.
Raje bodi drugim hvaležen, da so udeleženi, da sodelujejo, da so s teboj v tvoji blaženosti.
naprej si pa sami preberte v knjigi Tantra, duhovnost in seks
razbije naše vnaprejšnje zamišljene predstave, nam Osho pokaže, da je vsak ljubezenski akt ključ do božanskosti. Freud je odprl svet seksualne patologije,Master in Johnsons svet normalnega seksualnega vedenja, zdaj pa nam kaže Osho pot tantre, na kateri sam seks postane vrata k najglobljim religioznim izkušnjam.
- Preberi več...
- 3 komentarji
- 94 ogledov
-
Samota ne mara nemira
in radovednih oči,
zato si najraje izbira
tihe, samotne poti.
A kadar se mirna in zbrana
sama vase zaklepa,
takrat je najbolj prostrana
in lepa.
V takšni samoti vse sije
od sanjarij
in sanjski prst domišljije
gradove v oblakih gradi.
Samota se vase zapira
iz lastne volje.
Zato ne trpi, da kdo vdira
v njeno samotno okolje.
A včasih samota zbeži
iz svojega samskega hrama.
Takrat je najraje na štiri oči
in ni več sama.
Niko Grafenauer
- Preberi več...
- 1 komentar
- 62 ogledov
-
Okrog vseh dreves
se lahko loviš.
Za vsemi drevesi
se lahko skrivaš.
Na nobeno
se ne naslanjaj!
Ne veš,
katero je trhlo,
nagnito,
spodkopano,
nažagano.
Lahko padeš.
Hudo.
A to ni najhujše.
Huje je ,
ker potem sumiš,
da so vsa drevesa trhla,
nagnita , spodkopana,
spodžagana.
In nenadoma si tako žalosten
in sam.
Neža Maurer
- Preberi več...
- 3 komentarji
- 88 ogledov
-
Skrita bolečina
in večno hrepenenje...
tvoja mehka radost
in trpljenje...
tvoj nasmeh
in tvoje zamolklo bobnenje...
tvoj začetek
in bližajoče zadnje zvonenje...
ta sreča v trenutkih
neizživetih...
ta slast in bolečina
v tem, kar je bilo
kar je,
kar bo....
Lia since 2004
- Preberi več...
- 1 komentar
- 66 ogledov
-
Glej, te barve žarijo,
to modro nebo,
te sanje ne spijo.
V tišini mraka
oživijo,
kaj oživijo!
Zdivjajo
kot podivjane zveri,
ki žrtev lovijo.
Sem lovec?
Sem srna?
Sem orel,
ki v nizkem letu
zbeži.
Lia since 2004
- Preberi več...
- 1 komentar
- 70 ogledov
-
Otrok se rodi v družbi in ta že obstaja s svojimi ustaljenimi pravili, predpisi,vedenjskimi pravili, obrazci, moralo....Otrok se mora tega naučiti.
Ko bo odraščal , bo postajal narejen, lažen, neprav, neresničen...
Posameznik se lahko začne zavedati te temeljne razceplenosti, ki jo nosi s seboj- da je resnično pač moralo biti zatrto, potisnjeno.....
To je bolečina, to je trpljenje, to je pekel.
Skozi neresnično lahko prideš do vedno več halucinacij, iluzij, sanj.In skozi sanje lahko samega sebe goljufaš, toda nikoli ne moreš biti zadovoljen.
V vsem našem življenju se to dogaja. Iščeš stvari, streiš k njim, skozi neresnično osebnost, ki je ni, je le fasada.
Če se to ne zgodi, boš v bridkosti, če se to zgodi, si prav tako nesrečen.
Če se to ne zgodi, zapomni si, je bridkost, beda manjša. Če pa se , bo beda globlja in globlja.
Psihologi pravijo, da zaradi te neresnične osebnosti nočemo nikoli doseči cilja, priti do njega- že v osnovi ga nočemo doseči, kajti če dosežeš cilj, si popolnoma zafrustriran.
- Preberi več...
- 2 komentarja
- 96 ogledov
-
ONO NO KOMAČI
Nocoj, ko lune ni ,
ne morem z njim se sniti.
Ko dvignem se z blazin,
kot ogenj buta mi srce,
v mojih prsih vse gori.
Mislila sem nanj,
zaspala in videla
ga tudi v sanjah.
Ko bi vedela,da je
le sen, bi spala dalje.
Prevedel Mart Ogen- Preberi več...
- 0 komentarjev
- 66 ogledov
-
zakaj pišem in se dajem v zobe piranham, ki se naslajajo ob puščanju krvi
zakaj pišem, ko že itak vsi vse vedo...
cel dan po ambulantah, po čakalnicah, na cesti....
cel dan v tesnem stiku z bolečino, človeško ničevostjo, ignorantskim odnosom, cel dan vonj po razpadajočih telesih in človeških stiskah in bedi in obupu in nemoči
cel dan, cel , dan....hvala nebu, da je mimo
noč je topla, tiha in prijazna
in postelja je mehka in vabljiva
jutri pa spet od začetka....
- Preberi več...
- 0 komentarjev
- 136 ogledov
-
Otožnost, ki ji ni videti konca...
Solze, ki ne nehajo teči...
Bolečino, ki jo z ničemer ne moreš olajšati...
Nemoč, ki paralizira....
Delo, ki nikoli ne bo dokončano...
Človeka, ki nikoli ne bo sprejet...
Nasmeh, ki se ne vrne...
Sence, ki nikoli ne bodo odšle...
Prah, ki bo ostal....
To je vse. Vse za danes, za včeraj in za jutri.
Tako je zdaj.
- Preberi več...
- 0 komentarjev
- 71 ogledov
-
Ptice, ki niso nikoli odletele
Sanje, ki niso nikoli prispele
Paket , ki ni bil oddan
Poljube,ki se nikoli niso našli
Dotike, ki nikoli niso odšli
Toda potem zapiš
Obstajajo takšni, ki vam obljubljajo odrešitev, če jim slediš
toda rezultat je samo zmeda
Obstajajo takšni, ki iščejo pomoč,
toda na koncu izčrpani obstanejo
Obstajajo takšni,ki izumljajo fantastične metode za transcedentiranje,
toda osamljena otožnost je njihov edini odgovor
Ne bodite temna stran meseca,
da lahko svetloba mojih in vaših oči
zažari
- Preberi več...
- 0 komentarjev
- 75 ogledov
-
V naši hiši nekaj manjka. Manjka en veseli vrišč. Manjka en bikovski stric , ki stene premika. Manjka en oven zaletavi, ki do stropa skače. Manjka ena raglja in en delavec ta pravi.Vsa je hiša v tišino zdaj ovita. Kakor grobnica je temna in zakrita.
Veža vsa je prazna. Nič ni blata. Nič ni žog. Ni po kotih kap in ni v nizkem letu pristalih škornjev.
V dnevni žalostno sameva vsa mehanizacija, vsi so bagri zaprašeni, tanki zdaj premirje imajo in nevzdržn je že ta ljubi mir.
Ni glasu in ni odmeva. Ena sama poštna karta brez podpisa je prispela, kjer sporoča, da se ima "ful fajn", da so sobe slabe, da so omare brez polic, da najbolje smuča in da čaj je strašno drag.
Najhujši sovražniki njegovi, zdaj na sedežni ležijo , ki vseskozi najhujših muk mu želijo, zdaj prav milo zrejo, kdaj že pride spet nazaj, saj to je sila res nerodna reč, da se dražit več ne da, vsi ležijo kakor mrtve krave in nihče ne tuli urnebes, za vsak kriv prst , nikogar ni, ki bi za pravico se boril in vsak dan povedal, kdo je najlepši, najboljši in najpametnejši .
In predno je odšel , je rekel: "Ali veš zakaj sem boljši od njiju?"
Pa vprašam :"Zakaj!"
"Zato ,ker sem najnovejši in najsodobnejši model!"
- Preberi več...
- 0 komentarjev
- 67 ogledov
-
Saj veš , da se prelije, vse se preliva iz ene čaše v drugo, nekaj kar je bilo oktobra sladek mošt je lahko na Martinovo sladko in žlahtno vino, že danes , ko
pust straši pred vrati je lahko ogabna kislica, ako ni pozorno in venomer negovano.Še za kis ga ni več moč uporabiti, samo zliješ ga lahko v jamo.
Dandanes je težko najti dobro vino in dobrega kletarja. Že kvalitetno grozdje se težko dobi, iz kislih , drobnih , gnilih jagod težko se kaj sladkega izcedi.
Pa če se že znajde kakšen sladek žlahten grozd se v množici kislic popolnoma izgubi.
Tako se rado zgodi, da se svetloba v temi izgubi.Med ljudmi pa še prav posebej, se preliva in priliva , tako počasi, da se sploh ne ve kdaj, vsak iz svoje čaše zliva in včasih , se komu čaša napolni in ta ki je zlil,niti ta , ki se mu v roki polije , ne vesta zakaj.
Takrat je jako sitna reč, oba sta polita in mokra in zebe.Sploh, če je takle mraz pa sneg pa noč. Če ni sonca na nebu, da bi ogrel in posušil.
Takrat sicer veš, da se je samo nalilo do roba, kar je bilo že zdavnaj namenjeno, ker vsaka čaša ima pač dno in lahko v njej neseš samo toliko, kolikor je volumna,prej al slej se napolni, to se ve.
Ne ve se, zakaj pa to zmeraj povzroča nelagodje, prizadetost pri tistem , ki zliva in pri tistem, ki je polit.
Pa saj veš, da se preliva iz izvira v potoček , iz potočka v reko in včasih v deltastem izlivu, tako nevsiljivo in blago, včasih pa kot hudornik z bregov pridrvi.
Pa saj veš, mogoče veš to še bolje od mene, ti ki čašo držiš in iz moje preliva se v tebe.
Saj sva samo čaši
- Preberi več...
- 0 komentarjev
- 71 ogledov
-
Saj veš , da se prelije , ko pride do roba sklede...
Saj veš, da reka poplavi strugo...
Saj veš , da se iz bane prelije po kopalnici....
Saj veš, da se skoz preliva, zato pazljivo ravnaj z vodo...
Ampak kaj početi s tem kar me preplavlja, prihaja od nikoder v valovih in zmeraj teže je to nadzirati in ohranjati v mejah in obrzdati naval strasti.
Ognjeni zublji
Kako naj vem,
kako obrzdati
ognjene zublje,
če gori že od ne pomnim kdaj,
čeprav so me obzidali kamniti skladi,
so trdno vsi priprli duri,
na vsake toliko nevidna roka
priloži poleno suho,
zapiha burja kraška in vzplamti
v prekrasnem divjem ognju
in nebo nikar ne daj
da se približa roka tvoja,
da se ne greje noga tvoja tisti čas ,
ker vem, to dobro vem
da v plamenu divjem
nihče se samo ne ogreje
v pošastni divji slasti izgorim
ko ovijem se s plamenom
okoli tvojih okončin.
- Preberi več...
- 0 komentarjev
- 65 ogledov
-
Iz teh trenutkov je stkano življenje....še kaj hujšega zmoreš, vsak toliko kolikor lahko nese in kar si ustvaril , za to odgovarjaš s svojo odgovornostjo ali neodgovornostjo....
Malo se nadihaj svežega zraka in se potem vrni....
Vsi smo samo oblečene opice , ki se postavljamo ena pred drugo, katera je nagrabila več blišča, dragocenega kamenja, super modelov in krasnih kosov pohištva, plehnatih oklepov in lovskih trofej, prvih mest in nehvaležnih četrtih.
Vse je samo igra.
Danes ti in jutri jaz. Še gospod hočki dekan, naj mu bo mirna zemlja so enkrat v pridigi se zarekli: "Vsi boste umrli, mogoče tudi jaz!"
Kdo pa mara žalostne, zadrte, v kotu stoječe igralce, smešno res, nikoli prav nikoli mi ni padlo na pamet , da bi med veselo in razigrano igro odbojke na peščeni mivki, sedla v kot in zarila svoj kisli obraz v dlani in objokovala usodo, da so ravno meni tistile orjaki z bicepsi in tricepsi zalučali žogo v glavo, da mi je zvonilo v njej kot na binkošti pri svetem Lovrencu. Pa da se ne spomnim tiste romantike sredi Pohorja pod areško cerkvico, v tistem majhnem pajzlu
ob ritmih mehkega bluesa, ko mi je mimo glave letela flaša in stol in so potlej fantini v vroči petelinji igri dali nesrečnežu čreva na plot.
Ni cvetja brez trnja in še ga bom brala...
Kako ne bi, vsi ti svilnati listi, ki božajo lica, ta vonj , ki opaja, to jasno nočno nebo in ta širjava , ki se nikoli ne konča, neverjetno še nikoli tako prijetno sama. Samo zato , ker sem spoznala, da nisem bog in da nimam nič pri tem, samo z rokami tkem nitke na statvah, s smehom jih zračim, s solzami prepojim, da se ne presušijo, gladim in trgam to je največ, kar lahko imam.
Nekateri se ne znajo več smejati in solze ne pritečejo iz oči, ne one radosti in ne one iz žalostnega obupa. Takrat si zadovoljen v svojem malem svetu in prihranjeno ti je plapolanje in srh v nozdrvih in seveda vsi taki imajo lahno nerazvite nosove, dihajo skozi usta in zato zelo smrčijo.
Včasih je okol našega doma priromal Flajnikov Vili znan klatež in zmeraj smo ga vprašal kaj je kaj po svet videl,pa nas je deco razveselil, da je v nebesih tak mraz in prepih ,da so stene sam zasilne in da ni za zdržat.Še večje veselje pa nam je pripravil stric Anzek, ali se je pripeljal v bagru in nas s "šeflo" dvignil v visoko vrbo, kamor so vse mame iz ulice tekale po friššne vrbove veje, kadar je bilo treba koga kaznovati kakor Bog veleva, ako je kdo od nas ukradel kaj iz shrambe ali se s cvekom prikazal iz šole, ali bog ne daj še kak podpis spoštovane učiteljice prinesel
Kadar je bil res lep dan se je Anzek pripeljal kar na motorju, v prelepem usnjenem, črno belo rdečem kombinezonu in mi smo bili presrečni , ker smo se lahko dotikali strašne zveri, ki je zarjula ko zmaj , ko je speljala po gasi . Ne Anzek ni bil navaden, še danes ni. Čeprav sam o sebi pravi, da se prestraši ko samega sebe zagleda v šipah trgovin, kdo je neki ta starina. Ej; Anzek tok jih je skrbel druge strice kaj bo s teboj na stare dni. Pa edino ti mi daješ moč. Vsi ostali so bolj zmahani, utrujeni in razmesarjeni od kirurgov in utrujeni od svojih spodobnih in udobnih življenj. Prav žal mi je da nisva lani na Anino šla skupaj na veselico. Pa zatuliš skoz zobe:" Lej, jo mrho!Si prišla!" Potem me zagrabiš s svojo veliko lopatasto roko, ki mi je v otroštvu puščala modre sledi na koži, ko si me zgrabil in dvignil pod strop, zdaj me pa zagrneš in toplo objameš.
Ja Anzek ve kaj je to kozmična ljubezen , že zdavnaj, tole je bilo njegovo zadnje preroško sporočilo:"Svojga rada imej ,za druge pa tud maraj."
Tole je rekel , pokazal izza usnjenega jopiča rdečo pogrebno svečo in rekel : "Ji grem prižgat na grob, potlej pa v Fram na Anino, danes bo veselo, same fajne bodo tam."
To so trenutki. Usode. In taka mi je žlahta in njena žlahtna beseda in še bolj žlahtni trenutki.
- Preberi več...
- 0 komentarjev
- 64 ogledov
-
Strah, ki ohromi vse ude...
Strah, ki ustavi misli....
Strah, ki zaledeni kri po žilah....
Strah, ki otrpne vsako celico....
Ničesar ne moreš početi, od straha ostrmiš in zreš v podobe , ki jih ne vidiš, ne slišiš, ne vonjaš....
Vsak gib je nemogoča avantura.
Od strahu se umre.
Od strahu nehaš dihati.
Če še kdaj zaplešem, potem vem , da sem pogumen.
Kajti danes sem prestrašen, tudi premakniti se ne zmorem.
Strah ,strašni , strahotni, raste iz minute v minuto, samo zrem in ohromele noge nepremično poganjajo korenine v najgloblje plasti zemlje in zdaj vem, zakaj, zakaj, zakaj .....
Zakaj me je radovednost pripeljala do tega spoznanja....
in počasi se strah spreminja v najbolj neskončno bolečino, to si mi pripravil, ti vsemogočni kujon, preveč lepo bi bilo, če bi mi prihranil te izkušnje,če se je treba boriti, ti veš da do zadnjega diha in zdaj želiš da se vdam, da predam in opazujem to nemogoče umiranje, tako počasi, vsak dan z novo nedoumljivo bolno domišljijo.....in ti si ljubezen, ti si navaden gnoj, ne pa ljubezen, zato da mi boš pripravil skriti dar, zatakni si nekam te tvoje darove, želim živeti v miru, razumeš, čist v miru.Se zjutraj z nasmehom vstati in nežno objeti mehke glave in razigrana telesa, odpreti okno in vdihniti sončni vzhod in po dolgem dnevu prijetno utrujeno zlesti v posteljo in s hvaležnostjo za ta dan na ustih zaspati.
Zdaj se bom pa vsako jutro spraševala, do kdaj, do kdaj še bo trajala ta agonija
- Preberi več...
- 0 komentarjev
- 67 ogledov