lia

ne vpraš me že zdaj glava boli ej res ne vem, najraj bi kr repo pa žgance sam potlej so vsi kuj siti pa praskajo po hladilniku celo popoldne morbit kak dober ajmoht z knedli z velik prepražene čebule , česna , peteršilja in muškata morbit oslič s kromppirjevo solato morbit pa petkova klasika gobova juha z jurčki pa čalapinke neki takega kaj boš pa ti kuhal

sem ga ujela, že dolgo ne tako lepo men fotoaparat nč ne nuca, še nikoli na sliko ujela kar sem videla z očmi

pomoč je najboljša ko jo dobiš nevede, kakor brco tako mimogrede...bi se reklo pospešek takrat ko misliš da ničesar več ni in da je vse izgubljeno. Kakor sadež, toplo oblačilo ali dišavo, dežnik da ti ravno vse ne leti na glavo...včasih boli, kakor akupunkturna igla , kakor grenko zdravilo včasih pa sladka dišava dišečega olja... Takrat ko tisti, ki daje , ne ve da je dal in tisti ki prejme, šele čez leta izve za ta dar

ne moreš vsaka pomoč se je na koncu izkazala za nož v hrbet in nikoli nimaš dovolj znanja in dovolj čistega in nesebičnega srca, kadar koli ti nekdo ponudi pomoč, se vprašaj kaj ma od zad ma se hecamo, sam tak banaln primer nahecam eno mamiko naj se namaže s cimetovo kremo , da bo imela lepa stegenca, torej ji kremo še podarim z navodili, kak se naj namaže pa ovije s celofanom, da bo ja učinkovalo..... bemu malo je sicer pomagalo, sam ženska je dobila čist marogasta z žilicami prepredena stegenca no in tak se prevzvišenemu lepo zahvalim za laser, ker je reva potlej s tem odpravila tiste žžilice, ki so nastale kakor stranski učinek tiste kreme nu danes vem da je treba pressnovo spremenit, pa migat pa tak za lepa stegenca da nene sam kremice tu pomagajo

v Kumrovcu smo jih včasih kupil

dodajam vse zaljubljenosti in vse ljubezni so samo pot do tega , da vzljubiš sebe na žalost je zgleda neka napaka serijska v proizvodnji človečkov, da moraš najprej v drugem to poiskat, da jo vidiš v sebi.... pa če je ne najdeš prvič pa drugič, jo iščeš znova in znova, šole ne naredijo najbolj pametni ampak najbolj vztrajni

a daj nehi no ....pr nas blo isto par dni nazaj sn jih nakurla k majmune, ta mal knedl je sam na čestitki , ki jo je lani dal, leta popravil..... se ne sekirat , ni to sam v Hazolah

nisme danes še nič popila...tud štamperla zjutraj ne

lep sončen dan, jasno modro nebo in na vrhovih gora bel sneg....kristalno čisto in umito včeraj se mi je usedlo, ako želiš lahkotno in gibko plesati v ramenih in rokah, moraš bit gibek in mehek v kolenih in bokih in s stopali trdno povezan s korenino zemlje....to je to ljubim ta ples življenja vsak dan bolj in bolj tako preprosto pa tako težko , zmeraj sem stegovala veje visoko brez da bi okopala in zalila korenine, skoz sem se namakala v nekih umetnih substratih umetnih vatah namočenih v kemijskih substratih, z glavo v nekih čudnih holivudskih filmih, kjer so vsi stilsko preobraženi (z umetnim zobovjem in liposukcijami, prekriti z plastik fantastik...z mislimi onesnaženimi z nekimi nedosegljivimi fikcijami, kaj življenje je..... vse kar rabim imam in nobena šminka ne more prekriti moje lepote in nihče in nič mi ne more prinesti sreče , če je ne najdem v sebi našla sem pot, kjer pozabiš na prej in potem, ampak samo si in se zliješ v eno našla sem nasmeh pesem in življenje tudi vam želim , da se ukoreninite in zavibrirate na harfah življenja

olala Nataly enih taužent petsto lubčkov pa na tone zdravega inu črnega humorja ti želim v naslednjem letu, da dobro zvoziš v objemu svojih očarljivih najstnic, tebi pa telesnega inu duševnega preporoda , kile dol pa nasmeha gor, pa obilo lepih trenutkov vse najboljše

konfuzno....sem hotela pljuvat čez dr. Morenota pa še enih par....potlej sem pa uočila da so pravzaprav blagoslov, če ne bi blo takih , sploh ne bi znala cenit drugačnih..... tamle so mi rekli da jim gre na boljš, tamle se skup sestavljajo , na oni strani reke si pomagajo s čarobnimi palčkami, men pa v rokah ostajajo črepinje.... in sonce je zašlo kakor že neštetokrat, grem da ubijem še ta večer z bobni in z ritmom kakor že velikokrat , naj plešejo lupine brez vsebine nimam psa, ker je krepnu pametni odneha

Moč misli ti pošlje poljub čez ocean- izgorevam v val dokler misel ne umre in sem ves le poljub... Tvojega obraza ne morem videti in tvoje roke ne morem stisniti, zato pošljem svojo dušo skozi čas in prostor....

zelo všeč, krasno ubesedeno

viš in neuki ljudje temu biseru rečejo lenoba

razpihaj prosim meglo v glavi moji, kaj so to duhovne tarče hvala in lep pozdrav

res lepa tolažba...če se boš držala , a se ni Nadia zafiksala zarad pretreniranosti bemu če bi se

tak sem nekam sproščena ratala, jst sem pa mislila da sem kaj čudna al pa posebna pa vidim da je to kar stalna praska ker sem hotela pobegnit

pa da nom flancala repe....v partnerstvu si itak za to da sodeluješ in se dopolnjuješ valda ne zato, da drug drugemu špilaš klovna in mu krajšaš deževne popoldnevne z zabavnimi igricami

torej Astra naj na tem mestu izrazim svoje globoko sočustvovanje naj milostno bog časa izbriše grenkobo in naj ti prinese bogato in žlahtno darilo biser , ki naj se z leti samo še lepše sveti naj solze ki jih teža življenja prinese, očistijo in osvežijo , da boš lahkotneje stopala po poti do sebe naj bo vajin korak v istem ritmu in če gresta kdaj drug od drugega stran, naj bo to samo zato, da bosta laže zrasla v nebo

Astra , Cashy hvala

a ni no fejst ino ljep takou, tak toplo rata k ga poslušam

Odsevi Zapiram tesno svoje duri svet je brezno in kot kamen zdaj letim, da se na kamnitih tleh na tisoče drobnih koščkov razpršim. Če me ujame suha veja naj se odlomi, če me v malho vtakne zbiralec kamenin naj me brž odvrže sladka,slastna je ta želja padam padam , padam pa še kar me luna trka v silni tej hitrosti še kar menim da letim.

spati , spati , spati in še enkrat spati kakor medved v brlogu, prespati zimo in temo popoldnevov