lia

Citiram SSKJ Morala psihična pripravljenost , zavzetost koga za izvršitev določenega dejanja, dosego določenega cilja(okupatorjeva bojna morala) Moralni maček- občutek sramu, krivde zaradi dejanja,vedenja ki ni v skladu s častjo, obljubo Sramota-ko je ugled veljava nekoga zmanjšana- Ugled - zelo dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti Veljava -kar je določeno s vplivom ugledom koga ali česa, zaradi določenega dejstva lastnosti, ki se ceni oziroma veljavo daje DENAR; POLOŽAJ ko sem to obdelala se mi je odprl popolnoma nov pogled na to kar pišete... še zmeraj menim, da je bistveno očem skrito... MORALNEŽI so ljudje ki znajo odlično igrati igrice v svojem krogu ljudi, si dvigujejo rejting in lahko zapadajo v sramote in zmanjšanje ugleda razno raznih sort Ugled si kupijo z denarjem in zraven tudi položaj...ali pa z dedovanjem z veseljem ugotavljam , da me moj Uran, pa ne novi nadškof ( čeprav imam o njem osebno krasno mnenje, po filingu človek z veliko pisano s srcem in karizmo) rešuje pred normalneži, moralneži in vsega kar je te sorte.... otrok s posebnimi potrebami že od nekdaj Zanimivo ne otroci ne rabijo morale, ker gledajo s srcem, dokler jih mi ne sistematiziramo ali lepše povedano stigmatiziramo s svojimi strahovi in bolnimi apetiti.....

u paco al...da se ti niso zobki pomehkužili

:OO!: bi se reklo, saj bo ...nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo bit še slabš še en makaron

ko bom velika, bom parkelj

dedcem tui se fuzla....glih kar me je en hotu na uč, kr sm mu parkplac splela je stopo vun z avteja k kak bodigard, je reku gospa ka si pa vi mislite, ŽŽŽŽŽŽŽŽŽŽŽEEEEEEEEE dve minuti čakam na ta parkplac sn ga sam ruknla smotko...jaz ga čakam že pol stoletja

heh...če b pol ven zlila, bi jih deset okol padl.... smotkoti živčni , prepotentni..... jaka muda, gospa rabijo original davčno številko naj se zaleti nekam....ko jim pa plačujem...ni pa nobenga blema...pol pa sam davaj..... banda ....šele zdaj vračajo dohodnino k sem v nakazvala po 10 milijonov, nobenga blema...tle mi pa zaj za par jurjov težijo...usrana zalega....mah mi gre na bruhanje...tam pa eno samohranilko v čuzo dajo ker ne odda napovedi za dohodnino

jst pa danes lasten strup požiram, bohve če dočakam večer

grem v sskj gledat kak si pravzaprav to treba stručno razlagat...mogoče pa sploh ne vem o čem govorim.... a draga v smislu, da se da kje cenej dobit

naj si jo družba nekam stlači, to dvolično moralo :xx!: zdaj vem, zakaj maram samoto

pa vsako zoprno štajersko lapanje tud ne kakor je napisal Silver

če boš rabila varuško za njega, evo prostovljc ma se hecamo, saj bi se mi cela ulica smejala, ko bi ga na vrvici na sprehod vozila.... je pa res ta prav

Ljudje imajo vino, da pozabijo in noč, da sanjajo, imajo ideale, da želijo in ljubezen, da upajo, mostove, da se srečujejo in dejanja , da se spoznavajo, na koncu spet vino, da vse to pozabijo... Neznani avtor..z darilne vrečke za vino

ti kr freestyle...važno, da spraviš ven

Ko te ni... Ko te ni, vse prazno se zdi, kot da te nikoli več ne bo nazaj. Senca spomina, čaša pelina in tvoj smehljaj kot da te nikoli ne bo nazaj.. Ta večni zakaj, pot se ne vrne nazaj, v temi noči vidim oči. Prividi, ki se spreminjajo v sanje, more boleče, in večno bežanje. Ta večni zakaj, odmeva od stene, od gore kamene in kot dež spira še zadnje upanje iz mene. Lupina zdaj prazno zre mi v oči, ne čutim,ne mislim, led me vztrajno, obliva, kakor v žled zavita, brezlistna gola breza. Ko te ni, je prazna lupina... Le bleda sled spomina.

sej je čist ok...sam men netopirji ne vzbujajo takih misli se mi kr mal fržmaga, ker so mi te živali tako nežne...mi je bolj hišni maček za smrtno grozo....ko se spomnim vseh krvavih mrtvih ptičev, krtov , voluharjev, :xx!:

men pa haiku prinese sam občutja,nekje že doživeta in zapisana v skladišču občutij besede in oblika mi ne pomenijo veliko... obožujem torej vse to kar mi prinese iz memorie prijetne spomine in to coccinelle stori najbolje najlepši mi je valentinovo pa piđamas

tale mi pa lih ne sede

lepo ...

prepozno so me že na

Glej, te barve žarijo, to modro nebo, te sanje ne spijo. V tišini mraka oživijo, kaj oživijo! Zdivjajo kot podivjane zveri, ki žrtev lovijo. Sem lovec? Sem srna? Sem orel, ki v nizkem letu zbeži. Lia since 2004

Skrita bolečina in večno hrepenenje... tvoja mehka radost in trpljenje... tvoj nasmeh in tvoje zamolklo bobnenje... tvoj začetek in bližajoče zadnje zvonenje... ta sreča v trenutkih neizživetih... ta slast in bolečina v tem, kar je bilo kar je, kar bo.... Lia since 2004

* to obdobje je res ultra edina tolažba je da vse mine.... berem pisma miklavžu, kako mal samokritike....želje pa za vesoljsko ladjo pa pirotehnični produkti..... *pa sonček posijal ....po poldnevni megli

ni panike...jst itak sam otresam z jezikom

privid