Balada o pivskem bratcu Za njene ustnice vabeče zvrnila sva likerje rdeče. Za njene lepe, rjave oči sva rum žlampala do noči. Za njene črne, črne lase črnino zlivala sva vase. Potem moj bratec je zaspal, a jaz sem komaj , komaj stal. Za njeni drobceni nožici sem treščil v zid dve steklenici. Ne vem zakaj sem ves pijan, ne vem kaj pil, dokler ni dan zagledal dve pijani žolni, denarja prazni, vina polni. Ko se je zemlja odvrtela, sva šla drugam in spet začela; spet rum, liker, spet polnoči in spet...Oh, tri dni, tri noči... Tri dni sva ljubico topila, vendar je nisva utopila. (Janez Menart)