[Zdaj, ko minevajo ure in dnevi, zacenjam ugotavljat, da mogoce, res mogoce on ni tisti, s katerim bi si zelela resnicno prihodnost. Mogoce bom zaradi tega dogodka ves cas v dvomih in bo bolecina, kljub temu, da jo naprimer zdaj potlacim nekje ves cas v podzavesti. Ali bi bilo ustrezno celo da recem da jaz rabim cas in ne skocim kot kokska k njemu. Tudi jaz rabim neko moralno zmago. Ali mislite, da imam prav, da si lahko tudi jaz upraviceno vzamem cas- mogoce dan ali dva po tistem, ko bo on izjavil svoj zmagoviti odgovor - ali pa ga s tem bolj odbijem- jaz mislim, da ce se je tako globoko preprical v to, da bo z mano, potem je se bolje, da ne skocim takoj in da stopim korak nazaj, da se tudi on zave, kaj je izgubil? spet mogoce zmedeno pisem ampak mi po glavi roji miljon misli. bitka za moč, za zmago, bitka za preživetje.... Sami izbiramo ali bomo igrali vlogo zmagovalca ali poraženca.... Srečen tisti, ki je lahko ponosen na svoje poraze in nesreča za tistega, ki se sramuje svojih zmag