Ne smemo sami sebi preveč verjeti, ker pogosto nimamo ne dosti milosti in ne razuma. Malo je svetlobe v nas in še to po nemarnosti hitro zgubimo. Dostikrat tudi ne opazimo, kako slepo je naše srce. Dostikrat slabo delamo, pa se še slabše izgovarjamo. Včasih nas žene strast, pa mislimo da je gorečnost. Majhne napake na drugih grajamo, svojih večjih pa ne vidimo. Dosti hitro čutimo in premišljamo, kaj nam je od drugih trpeti, a kaj drugi zaradi nas trpe, tega ne opazimo. Kdor bi svoja dela dobro in prav presojal, ne bi tujih ostro obsojal. LJUDJE VELIKO GOVORE, ZATO JIM JE MALO VERJETI.PA TUDI ZADOVOLJITI VSEH NI MOGOČE. DA NI VSAKOMUR VERJETI IN DA SE ČLOVEK HITRO PREGREŠI V BESEDAH. Kolikokrat nisem našel zvestobe tam, kjer sem mislil, da jo najdem. Kolikokrat sem jo spazil tam, kjer je nisem pričakoval.