lia

naj mi še kdo sere o kaki socialni ali pa kake druge sorte pravičnosti, demokraciji, al pa človekovem dostojanstvu..... na tem svetu še zmer velja sam zakon močnejšega....in če nisi lih hrast, če si sam grm pod njim, se nikar ne žali da ne morš žvet, sam si kriv, zakaj pa si grm..... kr kadi se mi iz uh pa iz nosa...grem pikat dokler me še drži prava mera to je takisto ko retorično vprašanje.- vprašanje na katero nikoli ni odgovora.... in prave mere ni..... plavalni veterani so od 26 pa do neskončno let naprej....je zaj glih evropsko prvenstvo skače ena 88 letna a je to prava mera

mrzel pot me je oblil, kak si vedla.... de je glih nek đebeni avtoštop mi zajebal lajf *** nč naredte si čimbolj udobno.... moj novi moto.: Ako ginemo, ginemo otmeno Mejte se fajn, kakor se najbolje morte

farizeji *** dobr zgledaš Piko, zgleda da ti nuca k si manj na netu....tak pomlajen in vitalen

aha ko še nadangel Mihael mrkne inu pobere šila in kopita Alef nisem lih na tekočem, sem mislila de si muško drgač pa babnce ne me ne šopat...svet je krut, življenje je grozljivka, folk pa zajeban pa de mi nau kdo težil danes , de sn si kej namislila.... lahko še krga kam trofim, drgač ne trofim tud če ciljam, ponavad zgrešim.... kr neki &/(/%%$$ danes še preden bo petelin trikrat zapel, bom enga fentala....mal me skrbi de nom sebe...in dokončno rešila vse svoje začasne težavice.... nu tole piše v mojem domačem branju: ...v dvomu pritiklina sledi usodi glavne stvari...... nu in če gre cel svet v tri krasne kako nej jst pol v nebesa rinem

in bil lutka, ki jo vodijo iz ozadja zaslužil pa ne smel porabit , ker ti zaradi javnega mnenja in političnih ciljev.....prepove nadglavopostavljenšef.... obgrizen od raje...in tlačen od kruhodajalcev čudno nekak nisem bila dovolj jasna.... ne samo rekreativni šport.... vse...od šolstva do gospodarstva ...vse sistem ... pohodi do dile, daj vse od sebe, bodi popoln, bodi čudež ehhhhhhh grem naprej po zakonih luknje iskat a je kdo opazil kdaj, da so zakoni napisani zato , da se v njih iščejo luknje

Poznam. Pregorelost.Izčrpanost.Sesut softwear in hardwear. Pri hudih telesnih in psihičnih obremenitvah. Kolaps sistema.

a je to življenje ?????? nič mislit, nič čutit,....sam gurat bit in the top ehhhhhhhh

nu sem napisala nekaj pikrih..pa je bil net tok pametn de ni hotu objavt.... povzetek povzetka... čudež je de sn živa imejva se lepo po zakonu vzroka inu posledice brez čudežev bi blodila s cikloni po zemeljskih prašnih oblinah

pje pa ki si hodo tak dolgo... pa to je to kar mora človek v življenju spoznat škoda ker mi ni noben tega prej povedal

neom jamrala....ta teden je bil kulminacija celega poletnega sranja... sn si skor štrik za vrat dala....čist na vseh perspektivah je blo črno, slepa ulica, kamor koli se obrneš... no pol pa včer padu zadnji dež, te potle se pokazala mavrica, pa vse se dvignilo gor nekam v nebo.. mi ne kadimo že od junija v prostorih...ja in še zmeraj vse smrdi vse smrdi...vsak fascikl pa stene še zvočniki tak da če zaj kuj vsi nehamo bodo šele pravnuki osvobojeni totiga smrada *** pa šparamo...tak da nam stabilizacija že pr uhah vun tuče... dans bil vegi dan... pire krompir pa sladek zele...na način Đejmi Oliverja...matr so rekli mukiji, če je to ono k s fsranimi rokami prpravlaš hrano *** drgač pa se mi danes lubčka tak da na vse rilce une ta prisotne in une ta odsotne k žurajo pa popihe na vse boleče predele naredte si lep večer

sicer ne vem ampak če je to kar semmi zdi...nej se še dans oglasi zalega mukijevska

pajade....pje toti "Bodiler" ali v prenesenem pomenu "BODI V LERU" ga mal sračka.....če bi zdaj živel bi mu ziher diagnosticiral cel kup odvisnosti od pijače, hrane inu odnosov etc nu jst že vem k s m patološki odvisnik..... Pa kako breme časa.....čas ni breme...breme je tiso kar si naložiš spotoma na pukl al pa odložiš bisago za bisago...na poti maš včasih take paciente , ki celo rečejo keš al pa življenje, tak da če včasih kakega kovčka z dnarjem nečeš dat , ti malo pomaga če te keri za gurgl malo stisne al pa kako rezilo pod skalp podstavi.... nu po nekaj kilometrih in na tisoče korakih, se ti mnogo tega zgodi...te potlej počasi od tebe odpada vse kar ne rabiš, pa te tak ko v potoki kamen obrusi, na vrhi so vsi ostri pa špičasti,bolj ko se dol proti dolini vališ , te bolj si mehek, zaobljen bi se reklo gladek, te laže se s tokom vališ.....pa manj si odvisn od zavojev in ovinkov v strugi....manjkrat zaglibiš v kako odvisnost kakega zavitega jarka. ker al ostaneš v ovinku al pa potuješ.... in zmeraj hitreje, bolj udobno, zato ker si ostre robove pustil na začetku, ker če jih ne bi, ne bi prišel tako daleč Nu ta mesec je zame bil kulminacija groze...potlej pa včer ob sedmih po tem večdnevnem deževju stopim na balkon in čez cel nebo mavrica sem rekla ima nade......pa še dobr de se nisn fentala hvala za tole...pa ti si car...srečni otroci matere tvojih otrok, kak jim boš vse lepo nazorno razložo

Merlin vse najboljše

ja po določenem času pa res oslepiš in potem ti sam še alpska orka lahko pomaga lp

...kr na vrh enga hriba v alpah so ob eni Plečnikovi kapelci meli shod..pa je bla maša inu pridiga na prostem, tik za šankom......ma če boš mel kdaj prilko pejd Pavleta v Tunjice poslušat kak pridiga...če se boš pa slučajno kdaj poročil, je pa to svetovni far za poročne obrede fizikalni pristop praviš, pa de sam oddajamo toplote.....bemu.... ostro oporekam...s hrano se opajam in dosegam z njo vrhunske kulinarične užitke.....da ne bom še bolj prvinsko nespodobna... in da me evforija preveč ne zanese....ni samo to od kod izvira in kako potuje...ampak kako jo občutiš in užiješ...kako je pripravljena z "andohtjo# al tako mimogrede, kako je servirana....kako se prelivajo barve in vabijo oblike...kako se okuša in kako slastno diši.... in koliko znamo si zato vzeti čas, občutit in začutit....s slastjo sprejet , kako sso odprti komunikacijski kanali....kako zabasane naše oči, zapolnjeni nosovi, in okrnele brbončice pa to je to možakar, kakor s hrano tako tudi z drugimi stvarmi...ni časa...nekaj na hitro pa fajnega, pa močnega,da pade direkt v žilo... *** :xx!: tak sn jezna da se mi kr bliska...jezna na boga, na ljudi, še na onega bohca ki ga ni...besna...prokleta pijača in žuljave roke.... besna zaradi vseobče neumnosti in oslarij...divja zaradi gospej Laži in zarad gospodiča Prilažiča.... kar gospa Laž ne nardi, pa zacementira Prilažič...tak se pole vsepovprek laže vsak sebi in drug drugemu...da se pole kakor sveta resnica sprejme tisto kar ma boljš marketinški pristop inu efekt spraskala bi to gnilobo sveta in z apnom posula zemljo... *** ti se zajebavaš...ha greš ti klošarit ja... no nea bodi hud, če ti neom odprla...mam moratorij.... so me napizdli , da lopove v bajto vabim, k sn enga v kuhno not pelala, de je župo za mizo pojedu ja takle mamo...še vode ne damo....sam bog sin bi zastonj po šentflorjanskih vratih trku, noben ne odpre nu lepo in nadfajn se jemaj na dopusti.... ** drgač si pa razbijam glavo kako po kmečko in po domače razložit besedo histereza-pojav daje kaka količina odvisna od trenutne vrednosti in od prejšnjih vrednosti ...tak nekak sskj edn drug mi je ustno razložil-de je to območje od kod do kod kaj deluje med vklopom in izklopom....men pa še zmer ni ni jasn

pje kujona neota krvava, sam malo se praši ....pje bemu sunce sn pozabla, de sn se z onim otroškim pudrom, pol sm pa misnla, de se je že tok praha nabraLO

oooooooo, kok je pa dans prijetno vzdušje v dnevniku , tak špetiršpancir cimer pa Aakhi, pa Mickeni sam da sta nazaj

pje toto je pa kraftig

pričakovan zahtevan eden od devetdesetih

kako si ni mi vseeno...

ojla...in zakaj ne borovničk urejajo prebavne encime, skrbijo za dobro vidljivost gledik....in razkužujejo.... aja se nabirala utrujenost al, hudoooooooooo, kaj bom te jst rekla, k s mi nabira na kubik od nespametnega in neravnoteženga inu neharmoniziranega lajfa pje, sem bla take vole, de ni blo ne za umrt, pa ne za žvet...pa dobro, nešto izmedđu...in sme gledala TV... najprej mafija- neki ALONZO nepremagljivi ga seseklja ruska mafija u ribniško sito, potlej usred noči urajmam parodijo na 11,september inu BUsh pa Ladn navezo pa smo čitali v knjigi, sam so tok dobr skp spacal , z inserti iz starih ameriških filmov....pje smo mi neki primitivci in barbari....vse vodi oni k ma kapital...ma kaka resnica ki, se je nikjer ni ...so sam sam različne perspektive videnja dogodkov... no , kaže Busha v nekem vrtiču , kako bere poje pravljico o kozlički, med tem ko so pikiral v une stolpnice...in so ljudje goreli not in skakal iz stolpnic no toliko o tv pa o tem kaj si mislim ** no in potlej zvem da so Rimljani že pred 2000 leti vlekli iz Pohorja vodovod na Ptuj... pje, moja stara mati je pa nosila vodo iz vodnjaka 60 let nazaj.... pa mi smo neki napredek civilizirani *** pa stojim usred njive, vroče ko v pekli, pa ruvam ven čebulo pa pa un ta rmen masleni fižol obiram...z vrha pobrit, k so ga obžrle srne.... pa se matram k žval, za uno betvo, ko sem jo pol v lonec dala....pismo sploh pojma nimamo kok je enga matra pa štrapaca...najpej da to vse zraste, da to vse opucaš, obrežeš tak da ponižno preklicujem preje napisano....kak je to napredek za mojo leno rit, stopit v mečkator, pa potegnit s police oprano in sterilno zavito v plastik fantastik....itak pa da od vsega tega zelenega zdravja tak noben noče dol pojest ** pa stojim na vrh nekih skal. pa proslavljam ono Marijo gor Fahren....pa župnik tam neki začne Prometeja pa ogenj ljubezni, pa kak so ga sokoli mu jetra ocufal, kje Zeusu pa onim zdraharjem na nebu ogenj ukRADU.... pa to ne moreš da verjameš, včasih je bla prilika iz evangelija nu zdaj pa so grške bajke nu je reku, de grehe nam bo pa veter spihu, kaj se mi fajn zdel, sn kr kuj vetrrovko dol dala, de ne bi blo kaj šlampast, pa da bi te orng veter s seboj odnesu nu sam nekaj je pa zelo lepo povedu...nu je reku, ka je življenja pot ozka potka in duhovna rast razgrinjanje...kopren, ko meglic , ko gledaš s skal v dolino....no če je fejst oblačn nič ne vidiš in te nič ni strah....bol ko pa te rasteš po tej točki , te bol vidiš, kok je pravzaprav nevarn pa ne sam to, da čist drugač zgleda, kakor to kar si vidu na dva metra v megli ***nu sam to še dodam , de sem šla k maš sam zato, ke me že dolg farji niso vidl, sam zaj mi je pa sam preljubi bog v obliki vode inu toče nadlogo poslal...enih petnajst minut je trajal , je stolklo vse....rolete so ko ribnško sito, sam mi smo šparovni, pa ker toča ni skoz pršla ampak je sam lukne nardila bomo lepo gurtno dol dali, pa roleto okol obrnali...pa po spet do naslednjega sodnega dne..... *** no tole bi blo vse za danes....nekak s e mi danes spet žvi...morda zarad slastnega bograča , ki je padel po maši, ko si ves prerukan od skakanja po skalah, pa kr iz inata nisn hotla nič s sabo vzet...še mularije ne...je sam dobri bog poskrbu zame, gori mi je lepo grehe veter odpihnu, potlej so mi borovničko dal, nakar me v naslednji brunarci v lepi lončeni skledi čaka božanski bograč, naj nakloni kuharci bog dolgega in bogatega...iz štirih sort mesa, dišeče paprike in krompirčka , z zagozdo svežega domačega kruha, flancatov krofov, pa pehtranovih potic..... ja to so pa okusi , ki se jih ne pozabi...sam bograč me je pa obsedu,kaj tako dobrega inu slastnega pa še ne

jebeš tehniko pa medije.... pa prenosnike danes sem špilala opico pa glih to so me vprašali, kdo je medij kaj mi pomeni medij sanjala ta teden butaste sanje...breg pri dedu gori pod Pohorjem, pa na sred brega hiša porušena tako da je stala sam ona stena , ki gleda navzdol... pa sem v sanjah butast gledala pa se čudila, kako so budale tako butasto rušile en rešilc pa eno dete so odpelal.... pa stojim v grupi, pa vseka...enemu guma spustla grem slike dol s sten vržt, pa na tla se vležat...dost za danes

izdali so tvoje zaupanje, podrlo se ti je vse kar si zgradila...to ni osamljenost .... vse si stavila na nekaj kart v življenju...in tam na tistih področjih so te izdali, prevarali .... zdaj edino kar ti preostane, je da na novo premešaš karte in začneš igro znova... nisi prva in ne zadnja in še najmanj edina..... padeš , pa kaj, vstani pa korak za korakom naprej...

pa ja de....kaj pa uni k grejo po cesti gor, pol pa s padalom luftoma po drug stran dol toliko nedokončanih krogov...pje...de kr glava peče... joj kolega ko bi ti vedu, kolikokrat se jst zadnje cajte v jezik ugriznem, de ne spustim ob vsaki izjavi mimobrzečih kakih žaftnih in kraftig izjav.... sej je čudež, de sem še živa po takšni količini zaužitega strupa