čutim da bi morala nekoga poklicati in mu reči pojdi ...takoj pojdi do njega....v trenutku se ti bo zdelo, da je vse bila samo nočna mora...čez pol leta pa neverjetno kakšno olajšanje....spremljam agonijo ....strmim in gledam in nimam tiste moči, da bi rekla...vem kaj se ti dogaja...vem kaj čutiš.... brezizhodnost prekletstva in breizhodnost vsakega naprezanja....sveta jeza, na bes in žalost.... in potem ti rečejo saj ti nič hudega, zdrav si , vse imaš dihaš, ješ in piješ... delaj dihaj in jej....predvsem pa nehaj stokaj in ne deri se, ker nas motiš v našem lastnem miru, zadovoljstvu in samovšečnosti.... Najmočnejši ne poznajo solz, s katerimi drugi hranijo svojo nesrečno usodo, da raste in se razbohoti nad njimi.