Greh je tako kot krepost le naša relativna oznaka za tiste vrste vedenja ali hotenja, mišljenja in čustvovanja, ki jih naš vrednostni sistem bodisi moralne norme družbe ali religije ali skupine ali naše osebne etične norme zavrača ali obsoja. A vrednostni sistem ljudi, skupin in družb in kultur in religij so kaj različni,kar nam razkrije že bežen študij psihologije ali filozofije ali kulturne antropologije ali religij ali že tudi malce razgledanosti po svetu. Da pa človeka pogosto bolj motijo grehi drugih kakor njegove lastne nepopolnosti, je splošno znano. To je tako zaradi temeljne psihološke zakonitosti, ki se ji pravi projekcija.Laže in prej zaznamo stvari, ki jih opazimo v zunanjem svetu.Zanimiva posledica tega je, da je bila ena od prvih znanosti, ki jih je človek razvil-astronomija--med najmlajšimi pa psihologija-naša lastna duševnost. In ker to, da opazimo neko pomanjkljivost pri drugem človeku, po zakonu resonance povzroči, da jo začutimo v sebi, ali pa nas spravi v nevarnost, da bi se je zavedeli tudi v sebi (kjer je pogosto skrbno zakrita...)