Zdaj si pa naletela na največje skeptika o vsem, kar ni znanstveno razloženo. Mi je žal, da tako delujem, ampak tako pač je. Se trudim odpret, ampak obstajam skeptik. Ne vem, kaj se zgodi, ko umremo. Nimam nobenih prepričanj in nobenih verovanj. Če mi ti praviš, da preidemo v drugačno dimenzijo, je to zame isto, kot če bi mi vernik dejal, da gremo v nebesa ali pekel. Mogoče se bo sčasoma to spremenilo, samo trenutno je tako. Verjamem pa, da nekaj vidiš oz. misliš, da vidiš... ne vem. Pa to ti pišem s spoštovanjem in se ne hecam iz tebe, samo pač povem, da je meni to neverjetno. Mogoče se bom zaradi tega enkrat še po buči tepla... Pa me v bistvu ni strah... oz. ne bi me bilo strah, če bi to obstajalo (oz. če obstaja). Pravzaprav je to zame tolažba.