Ves...enkrat mi je pobegnil...bal se je sesalca in je sel skozi atrij ven. Stekla sem za njim in njega nikjer. Vsa panicna, v pizami, sem ga iskala po celem hribu in tulila: TIMIIIII. Slisala sem ze bremze...vedla, sem, da timiju ustavljajo, ker ni se znal cez cesto sam. Bolj kot bremze, sem slisala lastno srce... V copatah in pizami sem prisla do jezera, kjer ga spet ni blo. Na koncu je prisel za mano moj fotr, k je sel z avtom iskat...in ga je najdu. Nasredi ceste, skakajocega v avtomobile. K nisem vedla, kaj nej nardim. A ga nej klofnem, al ga nej objamem, al nej krulim al nej kva... To je bla najbolj grozna izkusnja sploh...