Še zadnjič. Zame je bistvena razlika, če mi kdo nekaj ukrade ali pa prosi (vpraša) za določeno stvar (oz. mu jo prostovoljno dam). Če ste ostali taki, da bi si sami v tem primeru rekli:"ja rečvek ziher nima za vinjeto, pustimo mu", prav. Jaz bom popizdila. In ja, futram golobe in vrabčke in nosim pasjo hrano v zavetišče. Če bi mi Petra tam izpulila hrano iz roke oz. vzela iz avta, ko nisem še nič rekla, da bom kaj dala (mogoče je pa za mojega psa), bom popizdila. Če sem zato slab človek, PRAV! V REDU! Lahko živim s tem. Nacionalističnega izpada ni bilo. Mogoče sem nehote kaj izjavila? Škoda, da mi dotična oseba tega ne more povedati osebno. Žalostno se mi zdi, da me nekdo zmerja z ne vem čim vsem, pa še sam ne ve, če je bilo namerno, upravičeno oz. je sploh prišlo od mene. Če bi, bi se opravičila. Oz. se tudi bom. Ampak zgleda, da je lažje obtožit nekoga in se potem vtaknit v vsak post, ki ga napiše. Se opravičujem za butlja. Pravzaprav... mi je še vedno žalostno, da po vsem, kar dam z nekom skozi, ta še vedno misli, da bi ga izdajala. Kakorkoli že. Je kar je. Mogoče bom pa ob priliki kdaj zvedela... Če pa ne, potem naj se pa saga nadaljuje. Brez mene.