Michelle

Sem mislila, da se bom zadržala, ampak se enostavno ne morem. Ta dva posta sta me totalno spravila iz tira in mi je trenutno popolnoma vseeno, kakšna izpadem. Zakaj primerjaš uradna zdravila s pitjem alkoholain drogami? Kdaj sem omenila, da je utapljanje v alkoholu in drogah rešitev? Pravzaprav sem nekje napisala, da je zame samo padanje še globje in globje. Enostavno ne morem verjet, da se primerja uradna zdravila z alkoholizmom. Tako, da NE NI SPREJEMLJIVA REŠITEV se zapijat in drogirat xrolleyesx xrolleyesx xrolleyesx xrolleyesx Res, vedno je izbira? No, pa mi povej!!!!! Povej mi kaj je primerna izbira!!!!! Imaš prijatelje, ljubečo družino, izobrazbo, dobro službo, ampak VSAK DAN MESECE IN MESECE se zbudiš z mislijo, da boš umrl. Vsak dan premišljuješ, da boš umrl (govorim z depresijo, ki je povezana s psihosomatskimi motnjami, hipohondrijo, ki ima tudi fizične posledice). Premišljuješ in premišljuješ. Delaš (celo uspešno, dobivaš pohvale), ampak te sploh ne gane. Imaš osebo, ki te ljubi in bi naredila vse, kar bi hotela zate, ampak te ne gane, ker 24 ur na dan premišljuješ o tem, kako boš umrl. Pa si precej zaposlen človek, pravzaprav razen ob vikendih, nimaš skoraj nič časa. Takoj, ko imaš priložnost, si tipaš glavo, bezgavke, noge, roke, karkoli, ker iščeš razne bule. Greš k zdravniku, ker te vse boli, greš na preiskave, je vse v redu, ampak ne pomaga nič. Vsak dan se zbudiš in pomisliš, kaj vse te boli... Čez čas začnejo trpeti še druge stvari...odnosi naprimer. Pa greš športat, ampak med tekom še zmeraj premišljuješ (telo proizvaja premalo hormonov sreče?), greš v gozd, se zjokaš in kričiš, prideš domov, pa je še vedno isto? Začneš z zdravo prehrano...... vse... pogovarjaš se v tem, ampak v sebi imaš še vedno grozne misli... na konc sploh ne veš več... Če bi nekdo pogledal tako življenje, bi si lahko mislil, da je perfektno, saj navzven vse štima. Notri je pa samo razburjanje, žalost... občutek, da se je vse nabralo... Ne piješ pa alkohola, ne kadiš, drog pa še od blizu videl nisi. Torej, rešitev prosim? Psiholog, psihiater? Resno? Sam pogovor? Bo pomagal, da se bo človek znebil vseh simptomov in ne bo imel več navideznih bolečin vsak dan. Po moje se sliši patetično, ampak ko si enkrat v tem, je prekleto resno. Zanima me tudi, če je jasno, da različna zdravila na različne ljudi vplivajo različno???? Jaz sem bila naprimer zadeta že, če sem vzela Nalgesin... Ko sem enkrat v življenju jemala antibiotike, mi je bilo slabo po njih in tako dalje... Če je antidepresiv (ne pomirjevalo, ker o njih nimam mandata pisat) čudno vplival na tvojo ljubljeno osebo, to tudi pomeni, da bo (je) na sosedovega Janeza, ki ima simptome, ki sem jih opisala zgoraj????????? Kaj pa če ti sosedov Janez pove, da je začel jemati antidepresiv, je imel prve dni grozne stranske učinke (slabosti predvsem), ampak da se je potem stanje izboljšalo.... po določenem času se ni več vsako jutro zbujal z glavoboli in ni mislil samo na to, kako bo umrl. Pa tudi antidepresive ni dobil kar takoj. Je že leto prej hodil k psihiatru in psihologu, ima fantastično osebno zdravnico, ki mu sprva ni dala antidepresivov, ker je hotela videti, če se lahko sam izvleče. Glede na to, da se ni, je potem le predpisala. Ne hodi kot mumija več, še vedno ima seveda svoje dvome in slabe trenutke, vseeno pa je odskočna deska, saj je začel na stvari gledati nekoliko drugače. Mislim, da je fora v serotoninu. Tukaj bom lahko močno falila, ampak mislim, da ti ga te tablete pomagajo uravnavati, ker ko si v depresiji, to ni pošlihtano. Skratka, ko bo šel "sosedov Janez" iz antidepresivov, bo šel počasi. Nehal bo jesti po celo tableto, ampak se bo počasi odvajal, da bo nadomestek tiste polovice, telo proizvedlo samo. Tako sem jaz razumela. Možno da se pri tej razlagi motim... Ni bilo pa nobenih pomirjeval.... Če je pa kakšna druga rešitev... ko si dal vse to skozi...pa prosim le... Sam ne mi srat s tem, da če VAM ni ustrezalo eno zdravilo, tudi sosedovemu Janezu ne bo pomagalo in bo samo še slabše. Tudi od tebe bi rada izvedela recept, kako življenje vzeti v svoje roke, ko si enkrat tako na dnu, kot zgoraj opisan Janez. Verjamem, da so tudi taki ljudje, ampak jaz vseeno ne bi tako negativno proti tem na vašem mestu. Za nekatere je vseeno to LE odskočna deska,ne postanejo vsi odvisni od tablet celo življenje. Enim to, drugim drugo. Čestitam tistim, ki se uspejo pravočasno dvigniti iz te bede, ne da bi pogoltnili eno tableto. Pa vsak ima drugačen primer... Tako, da prosim, poskušajte se zadržat in ne primerjate teh tablet z alkoholom in drogami... V to kategorijo bi lahko spadalo tudi prenažiranje. Zakaj ste pa debeli debeli? Ker samo tako zelo radi jeste??? (izklučujem tiste, ki imajo bodisi ščitnične ali druge zdravstvene razloge za prekomerno težo)? Pa vsak pri zdravi pameti ve, da če presežeš določen BMI, ni dobro za srce, pritisk, črevo, sladkorno... Zakaj potem še jesti naprej? To pač ni tako "kontraverzno" kot 3 ali 6 mesečno jemanje antidepresiva... Mah. Čutim, da bo tukaj isto kot pri vegetarijancih. Pač določeni ne sprejmejo, da so (smo) nekateri drugačni, da drugačno reagiramo in drugače doživljamo svet, pa ni s tem nič narobe. No, jaz sem povedala svoje.

A moraš vsako temo nasrat? Ni za Mysti.

Fouš! Omleta z gobami in motovilec. Smo kupili dva hrena. Eden je iz Špara, drugi iz tržnice. Najprej sem naribala prvega in sploh ni bilo nobenega okusa. :xx!: :xx!: :xx!: Lahko ga jedel samega in bi imel občutek, da ješ zrak. Čisto druga zgodba je bila pri hrenu iz trga. Mmmm Pristen okus Eh.

Vedno bolj sem navdušena nad Evo Cassidy (žal že pokojno, umrla je pri 33ih se mi zdi). Albumi so izšli po njeni smrti, ampak so pa :palec: Posmrtna slava. Eva Cassidy - Fields of Gold Eva Cassidy - Over the Rainbow Eva Cassidy - Time after time Kapo dol!

Res? Jaz navijam za Hamiltona.

No way. P.S. I love you je pa :2src: :2src:

Paranoid: Moderate Schizoid: Low Schizotypal: Low Antisocial: Low Borderline: Low Histrionic: Moderate Narcissistic: Low Avoidant: Low Dependent: Moderate Obsessive-Compulsive: High No sej...to je jasno (zadnje)...ostalo pa...ne vem..

Ma Behi si luškan! :2src: :2src:

Sem gledala včeraj. V petkovi oddaji izvem, kaj se je dogajalo čez teden. Je pa vseeno predolgo (2 uri pa pol pa milijardo nasvetov za šoping ). Nina mi je letos bolj všeč. Bolje vodi (na živce mi je šla včeraj tista "svaka čast"), tudi stilsko je ful boljša kot lani. Pravzaprav me malce spominja na Dito Von Teese - rdeče ustnice, polt, frizura in obleke Pohvalno Od stanovalcev mi je najbolj všeč Sara. Videla sem predstavitveni video in takrat sem si mislila, da ima punca toliko samozavesti, da jo lahko prodaja. Mislila sem, da se ne bo ujela, ampak me je prav pozitivno presenetila Fajn punca Napačna mi ni niti Janine, niti Dada. Za Dejana sem mislila, da mi bo zoprn, pa mi ni (s forami ala "mamin razvajen sinček" se pa ne ukvarjam - pač ma in mu dajo, big deal) Sta mi bolj tečna Naske in Sandi. Marko zna zmagat? To je to.

Kako lahko nekdo, ki še nikoli ni bil v depresiji govori proti zdravilom? Ja, dobra ideja, pojdi ven, bodi z naravo, gibaj se... Ampak ko enkrat zabredeš, potem nimaš niti "moči" ali volje ali česarkoli, da bi dvignil rit in šel v naravo. Sediš in premišljuješ o stvareh, ki te spravljajo še globje in globje. Ko te nekdo spravi ven, greš sicer na sprehod, a še vedno premišljuješ o stvareh, ki te spravljajo v obup. Ko tečeš in prideš domov, je enako. Delaš 8-12 ur v službi, a izkoristiš vsak frej moment, da premišljuješ. Vedno imaš tisti črni oblak nad seboj. Depresija postane tako huda, da ima že fizične posledice (take, ki pridejo tudi s stresom - različne bolečine, ki se samo še potencirajo, ker toliko razmišljaš o njih). Začaran krog iz katerega ne moraš ven. To ni isto, kot, če ti en mesec nekaj ne gre, padeš na izpitu, se kregaš... Daleč od tega. Ok, lahko tudi, če se vse skupaj nabere. Ampak ponavadi ta žalost mine lažje. Depresija je pa trdovratna. Ne veš več, kaj sploh bi. Izgleda, kot da nič ne pomaga. Takrat, dragi moji, je obisk pri zdravniku, ki ti pripiše antidepresive, popolnoma primeren. Ne dela čudežev, ampak če samo nekaj "premakne", verjemite, je to že OGROMNO. Velik korak, velika odskočna deska. Včasih pač ne gre drugače.

Pozdravljeni! No, pa je spet sneg. Pri nas ga je že toliko, da lahko samo sosed pride z jeepom (tako, da ima zdaj cel seznam, kaj more kupit v trgovini ). Ostali (več ali manj na zadnji pogon) smo pa ujeti v lastne domove (teoretično bi sicer lahko šli peš, ampak bi potrebovali nekaj ur, pa še ne zgleda, da bo nehalo snežiti, pravzaprav vedno bolj sneži). Nisem kaj ekstra zadovoljna, ker sem že prejšni teden prala spomladanska oblačila. Sicer je bil pa teden delaven, nisem vedela, da bo tako vse skupaj potekalo. Pa dobro. Nimam časa biti preveč družabna (in to se mi meče naprej), ampak boli me K, rabim sebe pošlihtat in se navadit na novo rutino. Upam, da bo vikend potekal tako kot pri Mysti. Imam še precej knjig za prebrat (mimogrede, slavne SKRIVNOSTI še vedno nisem ), mati so pripravili same dobre jedi in prijateljica mi je posnela neko novo nanizanko... Pa še bratrančku sem obljubila, da ga bom naučila remi No, samo ne rečt, da nisem družabna Mejte se!

Misti, kaj ga serjes!!?!?!?!?!?!

Marsa, VSE NAJBOLJŠE! xsrcx Želim ti zdravja, sreče, denarja, uspehov in vseh teh zadev Aja, pa čim več miru (osebnega). Malce sem pozna, ampak včeraj nisem uspela priti... Sicer je pa delavno. Nič drugega. Ostalo pa... bo kmal. Lep vikend! xflowx

Zakaj je tukaj moč čutiti takšen odpor proti uradni medicini? Kako nekdo, ki nikoli ni šel čez to, lahko govori, kako se iz tega izvleči brez antidepresivov? Kaj je tako hudo narobe z njimi? Če prideš do točke, ko ne veš kako drugače... Če so neka odskočna deska? Je to resnično tako narobe? Ne podpiram jemanja antidepresivov celo življenje, ampak če imajo nek pozitiven učinek... zakaj ne?

Oprosti

Opa! :2src: :palec:

Mi smo v 4. letniku gimnazije hodili k šolski prihologinji in reševali neke obsežne teste, se pogovarjali z njo in tako dalje. Meni je rezultat teh testov samo potrdil tisto, kar sem že prej vedela. Spomnim se, da je bil del testov "izločanje". Bila sta dva velika kupčka kartic, kjer je pisalo naprimer: "rad bi naredil sceno v gledališki predstavi" ali pa "rad bi vodil organizacijo predstave". Potem si vzel kartico, ki ti bolj ustreza in jo dal na kupček... Teh kombinacij je bilo ogromno. Potem je pa ona to pregledala in povedala. Meni je rekla, da naj se ne vpišem na nič takega, kar je povezano z umetnostjo x:o)x Pa daj naj grem na pravo, ekonomijo, jezike...od naravoslovja pa predvsem veterino... No, ja. Celo srednjo šolo sem "vedela", kaj bi rada delala, se vpisala na tisti faks in 2,3 leta kasneje ugotovila, da me zanima področje, o katerem prej niti razmišljala nisem. Tisto, kar se mi je prej zdelo dolgočasno, za "geeke" in podobno. Zdaj mi je pa to super. Sicer je malce povezano z vsem, kar študiram (no, del tega)... ampak vseeno ni tisto, kar sem od začetka govorila, da bo. Fajn je, če najdeš nekaj, kar z veseljem delaš... Ni pa nekega recepta. K meni je kar "prišlo"... Zdaj, nekaj let kasneje, me tudi umetnost bolj zanima, kot me je pa v gimnaziji...

Ce pa ne bo, potem pa.... je zgleda tako že prav

Lubi!!! :hepko: :hepko: xflirtx Prišla domov. Aja, za vse, ki sem jim dolžna OSe: ta teden sem samo preko telefona hodila pokukat vsake toliko časa in se mi ni dalo tipkat (mel smo težave z netom)... bom ta vikend nadoknadila Drugače pa... bo že. Študijsko in poslovno je super, ostalo pa... bo že. Sej bo a ne

Men tud! Nič službenega, nič materialnega... sam tam pošlihtan. Prosim :V:

uuuuu matr... Ryan :2src: :2src: Lahko bi Notebook gledala in gledala in gledala.. Pa Half Nelson... mmmm...

No sej, vsakemu svoje, maš prav

Ne, sej kolikor sem videla, imaš dober okus Mal starejši so še zmer dobri... Naprimer: http://ilovelatte.files.wordpress.com/2007/12/mcdaddy.jpg A ni lusna slika? Pa George Clooney Eric Dane: http://img258.imageshack.us/img258/7748/edmontecarlotvfestival4yj8.jpg

Enrique - Push

Nič. Ga ne potrebujem