Ne bi rad predolgo razlagal. Mogoče se bo našel kdo in kaj zanimivega odpisal. V razmerjih s puncami se mi dogaja da me ženska popolnoma prevzame če nimam kontrole. Pomeni če je ona tista ki reče kdaj bo lahko prišla k meni, če nima časa, če ... V glavnem takrat reagiram kot petelin brez glave. Letam okoli, rad bi jo videl, delam na tem da se nekako srečama... Seveda ni nič boljše. Zraven pa trpim. Zelo! Pravzaprav za tistih nekaj trenutkov ko sva skupaj pretrpim zelo dosti ko razmišljam kje je, kaj počne, zakaj neki ne želi tolikokrat priti kot si to jaz želim? Ko sem pa jaz tisti ki vodi igro pa me čez čez začne vse skupaj dolgočasit pa si ne znam razložit zakaj?? Trenutno imam precej mlajšo prijateljico pri dvajsetih, ki pa živi s fantom. Srečujema se nekajkrat tedensko, ko ona lahko. Zdi pa se mi da bi se lahko srečevala precej več, vendar ...? Imava se rada, veliko se poljubljama, pišema sporočila. Premalo pa spima skupaj. Samo meni je to premalo. Rad bi bil več z njo, rad bi jo ljubil popolnoma. Ona pa se ne odloči, oz še naprej živi s svojim, čeprav ga po njenih besedah nima več rada in skoraj ne spi več z njim. Jaz sem se pa znašel v začaranem krogu, rad bi bil več z njo, ona kao ne more, potem jaz vse bolj trpim in se mučim. Razmišljam da bi naredil konec. Zdi se mi zelo egoistično od nje da nič ne naredi, se ne odloči. ko ji paše je z mano, vsaj nekaj minut, potem pa že mora odit domov. Vmes pa mi pošlje kakšno sporočilce, kako me ima rada, da me pogreša... Zdi se mi da manipulira z mano (in z njim)! Samo da ima ona dva ki ji izkazujeta ljubezen. V otroštvu ni doživela dosti ljubezni s strani očeta. Ali je smiselno takšen odnos sploh peljati naprej? Se obremenjevati z njim? Je pa res da je vse lažje napisat kot pa to potem storiti oz doživet. In zakaj se mi vedno pojavljajo podobna dekleta? Podobni vzorci? V tem trenutku opažam pri sebi nekatere znake depresije (apatičnost, nezanimanje za večino stvari, utrujenost, zjutraj mi je najtežje-sem brez volje). Ko se vidim z njo se mi energija »čudežno« povrne!? Zakaj? Želim si notranjega miru. Želim si ljubiti in biti ljubljen. Ali se ne cenim dovolj da si dovolim takšne igrice? Ne vem... Ali mi lahko kdo vsaj z besedami pomaga!?
