no in eni rabjo spodbudno besedo, pa prijaznost, pa občutek da se jih razume, da lahk sploh vidjo da je še kej druzga razn tega načina... pa še to sem hotla napisat. kaj pa če en nima od otroštva privzgojenih normalnih prehranjevalnih navad? potem je težje... in tak člouk se more naučit, da si lahko varnost da samo sam... in mu je noben drug ne more... kaj šele hrana...