Nekoč nekje sem upala.., da bom živela. A kaj …Ne vem, ali sem res tako čudna, dünjena, smotana, blesava, al kaj? Če pa sem pač taka in ne morem drugače… Nisem človek, ki bi mu bile mar družbene norme, ki bi se držal tistih prokletih nenapisanih pravil (kao moraš zmeraj pazit, da bodo drugi o tebi lepo govorili. Ma briga mene za druge. BOLI ME KURAC ZA NJIH!!! A živijo oni moje življenje, al ga živim sama. A nosijo oni posledice mojih odločitev, al pa jih nosim sama??? Prekleto….Sploh ne vem več kaj je narobe. Nekoč je nekdo rekel: razumni ljudje se prilagajajo svetu, nerazumni pa prilagajajo svet sebi. Zato pa ves napredek sloni na nerazumnih ljudeh. Se pravi, da sem človek napredka? BULL SHIT!! Nekomu nekaj govoriti in verjeti v svoj prav, če tisti nima niti kanček zaupanja v to, da kar misliš, je prav……Pa zakaj je to tako. Ali zato, da bi nam mogoče popestrilo naš mizerni lajf?.QRC pa taka veselica. Življenje je zajebano, ni lahko, na vsakem koraku te kdo hoče utopiti v žlici vode, ali zasaditi nož v hrbet. Še tisti, ko misliš, da si mu drag, dvomi vate. Pa kje je tu smisel.. Delam, se trudim, še pri gospodinjskih opravilih, ki če dam roko na srce, mi niso nikoli dišala…in potem se ne strinjam z nečim in sem že zajebala celo situacijo. Toda jaz vem, da mam prav, da se ne motim: Dejastva: - poznam situacijo bolj kot kdorkoli drug, poznam svojega otroka, vem za določene reakcije na določena dejanja…in v vse navedeno sem 100%. Če je to nekomu težko razumet…pol res ne vem. Ne dvomim vase, nikoli nisem in tudi dalje ne mislim! Pa, če zdaj to pomeni ogenj v strehi…naj!! Ne morem jaz sinu prepovedati nekaj, kar bo že itaq verjetno čez čas sam nardil, ker potem bom spet jaz tista slaba oseba…jaz-njegova mama. Nekdo, ki še ni izkusil sladkost starševstva, pa tega ne more vedeti! In je brez veze nekaj razlagati, ko je itaq tako, kot gluhemu dobro jutro. Ja, potem pa še to…zakaj prilivati olje na ogenj, sol sipati na rano…oz. drek mešati, da bo pol bolj smrdelo, če pa vem, da bi bila reakcija v tem primeru katastrofalna, ne kar se tiče mene, ampak mojih dragih. Tako to mi je ležalo na duši in želim, da to mojo frustracijo oz. blodnje črna luknja vzame.