Skoči na vsebino

silver

Zlati član
  • Št. objav

    1.350
  • Član od

  • Zadnji obisk

  • Zmagovalni dnevi

    200

Vse kar je objavil/a silver

  1. silver

    Vesoljni dnevnik LNF 27

    Nc hudga ... ti cist pase . Ajdi !
  2. Ni. V nastetih mestih jest delam ... no za prvo nisem siguren, ker ne vem ka te to je !?
  3. silver

    Vesoljni dnevnik LNF 27

    Kaj si se zdej spravla na vejce .
  4. silver

    Vesoljni dnevnik LNF 27

    Barvo imam kot kozji pastir in prepihan ku mortadela .
  5. Nas kolega ne bere. On linka .
  6. Silvič http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Mal je trpka , vseskup vzeto pa ni žalostna . Fajn knjiga ! Prav po božje tu jo priporočam ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png . Lepo bodi !
  7. Pa še ena normalna http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Alicia Gimenez Bartlett : " Kjer te nihče ne najde " Španija v času frankistične diktature v 60-tih letih prejšnjega stoletja. Komunistično gibanje je razbito in v gorah severne Katalonije se nekaj makijev bori zgolj še za golo preživetje. Francoski psihiater iz pariških visokih krogov ter cinični španski novinar se odpravita na lov za enim od zadnjih skrivačev, ki ga okoličani kličejo Pastirica . O njem se po vaseh spleta mitska zgodba , katero želita zasledovalca na lastno pest preveriti in zapisati. Je psihopat, okrutnež ali heroj , žival ali idaelist , moški ali je ženska . Nič od tega ne vesta, ko začneta pot . Ko pot končata , vesta , da je vse to in še več ... Pastirica je resnična oseba , tako kot tudi njena zgodba . Psihiater in novinar sta izmišljeni osebi , ki ju Alicia Gimenez samo uporabi , da stke zgodbo, ki je polna dilem in okrutnosti tistega časa . Zaprtost in zatohlost revne pokrajine , ki rodi natanko takšne tudi ljudi . Protislovna je tudi Pastirica . Rojena kot deklica, odraščala kot ženska, kot Teresa. Zasmehovana zaradi drugačnosti. Čeprav neizobražena, se na nek svoj pošten način dvigne nad primitivizmom okolice . Ima načela , preprosta in včasih okrutna, a jih vendarle ima . Na žalost jih izživi v odporniškem gibanju , ki ima načela idealistična, vsakdan pa je natanko takšen , kot je vsakdan tistih , proti katerim se borijo. Pri makijih postane moški , kar je verjetno vseskozi v sebi tudi bila. Florencio . V knjigi se prepletata dve zgodbi . Prva opisuje pot obeh raziskovalcev iz različnih svetov, ki sta si tudi osebnostno različna . Spoznavata drug drugega , še bolj pa vsakdo od njiju na novo prepozna samega sebe . Zgodba se prekinja z življensko izpovedjo Pastirice, ki se bere kot njen dnevnik , pa čeprav je nepismena. Na koncu romana raziskovalca vendarle uspeta navezati stik z mitom , ki po nekaj urnem pogovoru postane človek s svojo usodo. Prava Pastirica - Teresa - Florencio je bila po koncu odporniškega gibanja ujeta in obsojena na dosmrtni zapor . Zaradi vzornega vedenja in starosti kasneje izpuščena . Na sojenju ji niso dokazali niti enega od 38 -tih ubojev , kolikor jih je bila obtožena. Sama je do konca življenja trdila , da ni nikdar ubila nikogar .
  8. silver

    Astronomija

    Aja ... tisto , zgoraj omenjeno stran (andros ...) ureja Andrej Ivanuša , tudi Zf pisec . Pred pol leta sem prebral njegovo " Rheia" ... dobra knjiga . Nekaj od tega poznavanja problemov potovanja je uporabil tudi v zgodbi .
  9. silver

    Astronomija

    http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png * * * * * Z današnjo tehnologijo bi šlo nekajkrat hitreje kot je šel Apollo oz. nosilna raketa. Tam so šli pač toliko, kolikor je bilo potrebno, da so ubežali privlačnosti Zemlje . Luna je pa tu blizu in niso potreboval dodatnih pospeševanj. Če bi s seboj tovorili dovolj goriva , oz. če bi ga prej spravili v orbito okrog Zemlje in nato dotočili, bi lahko s tem pospeševali, dokler ga ne bi zmanjkalo ( kar bi blo relativno zelo kmalu http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ohmy.png ) . Dodatna možnost je izkoriščanje gravitacijske sile velikih teles ... recimo Jupitra ali celo sonca. S kroženjem okrog takšnega masivnega telesa se lahko pridobi zelo veliko hitrosti . Vendar, resnici na ljubo, več kot nekajkratnik omenjenih 11km/s ne zmoremo z raketami s kemičnim izgorevanjem . Tule je po moje precej spodobno razmišljanje o problemu potovanja po vesolju nekega ljubiteljskega poznavalca : http://www.andros.si/vesolje/warp.html
  10. silver

    Astronomija

    Revija Spika, ki je zgoraj omenjena ... če bi napisal, da je ena boljših pri nas, bi se zlagal . Ker je pač edina ... Če se prav spomnim, znaša naklada okrog 600 izvodov mesečno . Po mojem mnenju je OK . Tole , kar sledi , je tudi delno povzeto po marčevski številki Spike , delno pa od vsepovsod po malo . * * * Lansko leto je bil del astronomske srenje okupiran z novico o morebitnem skritem devetem planetu v osončju. Letos se en drugi del ukvarja s Trappistom. Ne, ni sir . Gre za jeseni lani odkrit planetarni sistem najmanj sedmih planetov, ki krožijo okrog rdeče pritlikave zvezde Trappist 1. Nahaja se tako rekoč na našem dvorišču , 40 svetlobnih let stran od nas . Ime je dobila po teleskopu, ki je odkril zvezdo in prve tri planete okrog nje. Naslednje 4 so odkrili večji teleskopi , ki so se obrnili v to smer , potem ko je stvar postala obetajoča. Teleskop Trappist odkriva planete okrog pritlikavih zvezd z metodo tranzita , kajti planeti sami so na takšni razdalji mnogo mnogo premajhni, da bi jih lahko videli . Ko planet na svoji poti okrog zvezde prečka zvezdo, instrument izmeri padec svetilnosti zvezde in tako posredno izmeri velikost planeta , hitrost obhoda in še cel kup drugih stvari. Pritlikave zvezde, ki so sicer najbolj pogosta oblika zvezd v vesolju, so idealne za takšno metodo, saj planeti okrog njih zaradi majhnega gravitacijskega privlaka krožijo zelo blizu in zato tudi zelo hitro. Teh sedem planetov okrog Trappista 1 ima obhodni čas od 2 (dveh !) do 20 dni, kar je v primerjavi z Zemeljskimi 365-timi zares malo . Če bi želeli na ta način analizirat samo notranje 4 kamnite planete našega osončja , bi za to potrebovali desetletje ali več ob njihovih obhodnih časih . Zakaj je sistem tako zanimiv za astronome ? Trappist 1 je zvezda velikosti našega Jupitra in mase približno 1/10 sončeve , izseva pa je zgolj 1/2000 sončevega. Leži skoraj čisto na ekliptiki , t.j navidezni nebesni poti naših planetov in sicer v ozvezdju Vodnarja. Takšne miniaturne zvezde so zelo racionalne pri jedrskem izgorevanju sredice in ocenjujejo, da utegne biti njihova življenjska doba 100 miljard let . Sončeva naj bi bila 12 milijard, življenjska doba orjakinj ( kot so Betelgeza, Antares … ) pa znaša od nekaj 10 do nekaj 100 miljonov let. Ocenjena starost Trappista 1 je okrog 500 miljonov let, kar pomeni , da je v galaktičnem merilu še dojenčica. Kot že rečeno, planeti okrog Trappista 1 krožijo hitro in zelo blizu . Mnogo bližje, kot kroži naš najbolj notranji (Merkur) okrog našega sonca. Vseh sedem je po velikosti in masi zelo podobnih Zemlji . Vseh sedem je tudi kamnitih ( kot 4 naši notranji). Kar pa je najbolj pomembno , vsaj trije od sedmih se nahajajo v področju, ki mu astronomi rečejo zlatolaskino območje. To je področje , kjer temperature na planetovem površju potencialno omogočajo obstoj tekoče vode. Ta pa je pogoj za obstoj zametkov oblik življenja , kakršnega poznamo na Zemlji . Odzivi na odkritje segajo od pompoznih do skeptičnih . Medtem ko prvi skorajda že pripravljajo dobrodošlico za male zelene, oni drugi opozarjajo na par pomembnih ″malenkosti″. Prva je .. ali sploh obstaja kakršnakoli atmosfera na katerem od teh planetov. Če ni atmosfere , potem je radiacija ,ki jo seva Trappist 1 , ″prežgala″ vse , kar je na teh planetih. Neobstoj atmosfere bi pomenilo tudi , da je verjetno večino tekoče vode ( če sploh je !! ) izparelo v vesolje . In še cel kup pomislekov je . Novica je kljub vsemu dobra . Nadaljni izsledki utegnejo sicer razočarat, a že dejstvo, da so na enem kupu okrog neke nepomembne zvezde v naši soseščini našli tri planete, ki utegnejo po podobnosti Zemlji presegat vse dosedaj najdene v stotinah drugih sistemov, je ohrabrujoče. Sedaj že gradijo nov instrument, ki bo desetkrat presegal zmogljivost Trappista ob precej večji natančnosti. In mnogo večji poudarek bo na raziskovanju zvezd majhnega kalibra , t.j pritlikavk , ki vendarle predstavljajo največji del zvezd v znanem vesolju , pa so bile dosedaj zapostavljene. Celo uradna stran obstaja : http://www.trappist.one/ Za več informacij odtipkajte v googla Trappist 1 in zadetkov bo polno .
  11. silver

    Vesoljni dnevnik LNF 27

    Druga beseda za mladost je pomlad . Pomlad vsako leto prinesejo lastovke. Poberejo jo nekje na poti iz južnih dežel in jo spustijo v naše kraje. Konec poletja jo naložijo v svoje kljune in jo odnesejo nazaj dol. Iz tega sledi, da je primarno stanje naše dežele jesen in zima. Pomlad in poletje nam podarijo lastovke. In ko smo že pri mladosti … ena od bistvenih stvari , zaradi katerih se sedanjost razlikuje od moje mladosti , so polnilci za baterije . Zadržujejo se v predalu, kjer se ljubeče prepletajo in nikoli ne veš, čigav konec je njegov začetek. Tu domujejo … polnilec za mobitel, polnilec za brivnik in oni za fotoaparat . Pa oni za drugi fotoaparat , sivi za tablico, črni za prenosnik ter tisti za fotoaparat , ki ga že dolgo nimam več . In potem so tu še trije ali štirje , za katere ne vem , komu in čemu služijo . Samo so. Sumim, da imajo slabo karmo . Ne polnijo ničesar in delajo gužvo. Tega v naši mladosti nismo poznal … polnilcev, made in Taiwan , ter karme, made in India Koromandija . Samo lastovke in dobro staro vest.
  12. silver

    Astronomija

    Nc se bat. Dosedaj je poploscil cist vsako temo, pa da te ne bi ... !
  13. silver

    Astronomija

    Cene za teleskope in opremo so ponavadi kar tele od Nemca , potem si pa oni izgovorijo kakšen rabat . http://www.teleskop-express.de/shop/index.php/language/en Jaz sem kupil svoj teleskop pri tem iz M.Sobote ... ta pa ima nekaj cen navedenih http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png http://www.mojteleskop.si/
  14. silver

    Astronomija

    Domnevam , da te moti, ker ni v Tehtnici … po astrološko. Obstaja razlika med astronomsko (realno) lego planetov in astronomsko . Sicer bi to bolje razložil nekdo, ki se spozna na astrologijo , ampak bom probal . Razlogov je več . Astrologija definira 12 zoodiakalnih ozvezdij tako, da jih preslika na navidezni nebesni ekvator , pri čemer vsako ozvezdje zavzema 1/12 kroga oz. 30 stopinj . Astronomija po drugi strani pozna (poleg ostalih) 14 ozvezdij , ki se dotikajo ekvatorja . Poleg znanih 12-tih še ozvezdje Kita in Kačenosca . Dodatno … teh 14 ozvezdij si ″deli″ ekvator v realnih razmerjih, kolikor so pač velika in ne sorazmerno, kot to definira astrologija. Od tod razlike v legi objektov , ki jih jaz vedno navajam iz astronomskih podatkov, ki so edini realni in nenazadnje tudi čisto lahko preverljivi . Če danes ...tam okoli desete ure zvečer stopiš ven in pogledaš proti vzhodu, boš videla Jupitra natanko tam, kot je bilo rečeno . Malenkost nad Spiko , ki je alfa Virgo in kar globoko v ozvezdju Device. In tam bo taboril kar še nekaj časa, ker je retrograden vse do Junija. Tule pa je še printscreen za danes ponoči iz Stellariuma ( omenja ga Alef), ki pove isto . V ″opravičilo″ astrologiji povem ,kar je Bern Jurečič sem gor napisal kar nekaj časa nazaj . Da ta odmik od realne postavitve planetov ne vpliva pomembno na napovedi , ker je sistem 12 astroloških ozvezdij le orodje astrologije. Če se orodje tekom obdobja ne spreminja , potem so današnje napovedi popolnoma primerljive recimo s tistimi izpred 1000 let . To je mal po spominu napisano, ampak logika naj bi bila takšna. To razlago komot lahko sprejmem, ker je smiselna . Obstaja pa še tretji razlog , ki pa bistveno spremini prav orodje . To je precesija Zemlje . Vtipkaj v googla in ti bo vrgel ven razlage in sheme . Jaz bom samo na kratko … ne nč ne bom http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png , tule je dobra razlaga … https://sl.wikipedia.org/wiki/Precesija V glavnem … os vrtenja Zemlje gledena ekliptiko je nagnjena za 23,5 stopinj . Istočasno ta os precedira , t.j niha … v slabih 26.000 letih opiše popoln krog na obeh polih . Od ene skrajne lege do druge je slabih 50 stopinj , oziroma malo manj kot dve zoodiakalni znamenji . To pa je problem astrogije , ki ne vem,če ga zna rešit in ali se ga je sploh že lotila. Ne poznam zadeve in tu bi res rabli enega astrologa , ki o tem kaj ve … 26.000 let se sliši veliko … toda če je bil sistem 12 zoodiakalnih ozvezdij postavljen … ne vem … pred recimo 2000 leti in kasneje ni bil revidiran, potem se je nabralo že kar nekaj stopinj razlike. In astrološka znamenja niso več tisto, kar so bila takrat. In zaradi vsega naštetega Jupiter ni v Tehtnici ampak, je tam , kjer sem jest reku , da je http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png
  15. In ?! Zdejle grem na njivo in sem se spomnil ... http://www.apneni-dusik.com/razgradnja.html To stvar sem potrosil lansko leto in bi rekel, da je delovalo . Apneni dušik je sicer eno najstarejših umetnih gnojil . Original naziv je Perlka , pri nas mislim da ga prodaja prav ta z linka. Prodaja ga tudi Agroruše . Ne vem, ali je lastna proizvodnja ali je prepakiran. Pakiran je (ta drugi) tud v majhnih količinah .. po 1 in po 5 kg . http://www.agroruse.si/cvetal/trdna-gnojila/univerzalna/ Tega se namreč ne trosi veliko,vrtovi so pa itak majhni. Je pa treba pazljivo prebrat navodila za uporabo !!
  16. silver

    Astronomija

    thx za linke http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif Stellarium je eden boljših in največkrat uporabljenih planetarijev.Ga imam tud jaz instaliranega . Pa Cart du ciel tudi , ki je podoben . Oba nudita mnogo več, kot tisti, ki sem ga navedel zgoraj , ki je pa zato zelo nezahteven .
  17. silver

    Astronomija

    Pomlad je ugnala zimo v kozji rog , I am back http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png in na nočno nebo stopinjo za stopinjo prihajajo pomladna ozvezdja . Zimska se pomikajo vedno bolj zahodno in nas počasi zapuščajo . Lep primer je ozvezdje Oriona, ki se že zvečer , ob nastanku astronomskega mraka , nahaja visoko na JZ delu neba . Še Januarja je Orion ob prvi temi ležal nizko nad vzhodnim horizontom . Podobno je z Bikom in njegovim Aldebaranom ter Plejadami. V pomladanski kader prihajata predvsem dve ozvezdji .Veliki medved , ki je najbolj znan po konstalaciji Veliki voz, čeprav obsega precej več zvezd. Drugo ozvezdje je Lev z Regulom na čelu . Okrog teh dveh se nahaja še nekaj manj izrazitih … Mali lev , Sekstant , Čaša , Zračna ( ne oljna http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png ) črpalka ... Jupiter http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/hypnodisk.gif spet prihaja bolj izrazito na nebo. Trenutno se nahaja v Devici čisto blizu Spike . Vzhaja že po 20-uri na VVJ strani neba in se skupaj z Devico preko noči pomakne relativno precej visoko nad horizont . Letos je za izkoristit njegovo lego, ker bo naslednja leta lezel nižje in nižje vse do leta 2022 . Nato gre pa spet navzgor ... Te dni okrog enakonočja Venera http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif igra dvojno vlogo. Je zvezda večernica in hkrati tudi zvezda danica . Vzhaja okrog 05.30 nekoliko bolj severno od vzhoda . Resda je potrebno malo truda, da se jo opazi, a se da, če je horizont nezakrit in nebo na tisti strani jasno . Zahaja okrog 19.00 nekoliko severneje od Zahoda . *** *** *** še link do planetarija , ki je lahko v pomoč http://vesolje.net/planetarij/
  18. silver

    Vesoljni dnevnik LNF 27

    ad 2 bloody colours http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif ad 5 moj notranji kritik me je nagnal nazaj na forum ... češ, da je treba dokončat stvari . Samo katere, tega pa neče povedat... jest nej šnofam . Al pa tud on ne ve . In bluzi nekej . http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png
  19. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif Rama sem dodal v seznam . * * * Zdaj pa ena normalna http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png leposlovna Margaret Atwood ″ Slepi morilec″ Atwoodova se je venomer otepala označbe, da je pisec Zf . Zase je trdila, da je samo pisateljica … katerekoli fikcije . ″ Slepi morilec ″ sicer ne sodi v ta žanr , je pa tako posebna ″normalna ″knjiga , da je zanjo dobila Booker-ja . Govori o dekletu in njeni sestri v času, ki sega od obdobja pred veliko gosp. krizo ( tisto v 20-letih 20.st.) pa vse tja do njene starosti . Ona se pasivno podredi duhu tistega časa, v katerem je ženska iz njenih krogov odlična gostiteljica moževih poslovnih večerij , po možnosti z občutkom za opremljanje prostorov . Ima tudi šoferja in služabnike , vendar se tu nekje njene pristojnosti končajo. Njena sestra ni njeno popolno nasprotje , temveč je enostavno drugačna . Občutljiva , tenkočutna, strastna in čisto nehote preveč liberalna za tisto okolje . Zgodbi obeh sester se prepletata skozi cel roman , ki ni ravno hvalnica takratne družbe. Je grenak in ponekod tragičen . Že začetek je šokanten … ko se mlajša sestra v avtomobilu starejše požene čez most in stori samomor. Da razumeš , zakaj je to storila , moramš knjigo prebrat tko rekoč do zadnje strani od mnogih, na katerih se starejša sestra vrača nazaj v preteklost in malo ter po malo dviguje zastor, ki zakriva resnico. Poleg teh dveh - sestrskih zgodb - je tudi tretja in znotraj te še četrta . Omisliti si ljubimca je eden od bolj sprejmljivih načinov takratne svetohlinske družbe , kako pobegniti iz objema rigidne in sčasoma dolgočasne vloge lepega priveska . Starejša sestra naredi natanko to in njen ljubimec , ki je (seveda !!! ) potepuški socialist ter občasni honorarni pisec kratkih Zf zgodb, ji pred ali po pripoveduje zgodbo o izmišljenem planetu . Tako se na nek način Atwoodova celo tu ne more ( ali pa noče ) izognit fikciji . Knjigo sem prebral v dušku , kar tudi sicer običajno počnem. Vendar se mi zdi, da bi jo kdo drug prav tako . K temu pripomore tudu njen način pisanja , ki je poln prispodob , barvitih opisov in vseh teh literarnih presežkov, kakorkoli se že imenujejo. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif Za sladokusce in za ljubitelje Atwoodove .
  20. silver

    Vesoljni dnevnik LNF 27

    Se najbolj se mi dopade, ker lahko z Alefom cvekam o Zf .
  21. 3 Eur je v mestni knjiznici Ljubljana. In po mojih izkusnjah traja do tri dni, da dostavijo v lokalno knjiznico. Recmo dva kofeta tam med 8.00 in 8.30 . Se strinjam za Charly a . To verzijo sem namrec jaz gledal. Vsaj priblizno enako tudi za Odisejo 2001, ceprav se mi je zdel roman boljsi. Solaris ... knjigo sem tezko bral ... enako tezko gledal film. Crichtona ... njegove knjige raje gledam kot berem. Na splosno pa so knjige "boljse" od filmov. Nenazadnje tudi zato, ker si po branju ze izoblikujem mnenje, potem pa cez leta nek reziser knjigo razume drugace . Ampak tu smo pa ze pri okusih ...
  22. Pa bo res treba bolj pozorno brat. Vidim, da je alef ze vceraj ugotovil, kar sem jaz danes . Drugic si moram prej kofe skuhat, sele potem pisat ...
  23. Pri nas stane dva kafeta s smetano . Samo če veš, kaj iščeš in potrebuješ , potem je vredno ...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Charly je naslov filma . Sej je navedeno v tistem linku, ki sem ga dal ob knjigi. Igralec je dobil oskarja za glavno vlogo . Dober film . Drugač pa ... težko se odločim prebrat knjigo, če sem prej že gledal film. In obratno prav tako .
  24. silver

    Vesoljni dnevnik LNF 27

    Oj ! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Sem imel opravke sam s seboj in zgleda ... prišel preverit na forum, kako mi je tokrat uspelo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png . Ceres ima to lepo opisano v podpisu ...
×
×
  • Objavi novo...