silver

So lepe in simpatične zlatolaske , sploh tiste http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif z zlatolasim karakterjem . Drugač pa pravim...če nas že kdo tkole obiskuje , naj bodo to zlatolaske . Trikrat boljš kot pa duhci ! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif Hvala Jeti http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif za prvi komentar ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

Včeraj smo zmagal v čisto vseh irelevantnih športih tega sveta ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_tongue.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

Maaa ... ne mežikajo vanzemaljci . To so samo utrinki !! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

Tole o mogočem devetem planetu ... Tam blizu Merkurja na jutranjem obzorju sedaj tiči tudi Pluton, ki pa že deset let uradno ni več planet, temveč je klasificiran kot pritlikav planet . Uradno obstaja 5 pritlikavih planetov, ki so razvrščeni po velikosti takole .. od najmanjšega do največjega : Ceres , Makemake , Haumea , Pluton-Charon in Eris . Pluton tudi ni več Pluton, temveč je Pluton-Charon . Namreč , največja Plutonova luna Charon zaradi svoje nesorazmerno velike mase glede na matični planet ne kroži okrog Pluton-a , pač pa oba krožita okrog skupnega težišča . Gravitacijsko predstavljata dvojni planetni sistem. Poleg petih pritlikavih planetov danes poznamo še nekaj deset kandidatov za tovrstno klasifikacijo. Zadnjih dvajset let je postalo očitno, da je v solarnem sistemu, poleg osmih znanih planetov, še kar nekaj raznoraznih objektov podobnega ranga velikosti ali celo večjih, kot je Pluton in katerih poreklo ter krožnica niso popolnoma raziskani . Večina je bila odkrita tako, da se je preučevalo anomalije v krožnicah jupitrovskih planetov in iz tega sklepalo, da tam nekje zunaj obstajajo objekti , ki deformirajo poti zunanjih planetov okrog Sonca . Šele na podlagi izračunov so bili nato odkriti z optičnimi teleskopi . Namreč … tile veliki teleskopi z nekaj metrskimi zrcali pravzaprav ne vidijo prav daleč , kadar opazujejo objekte , ki so temni in relativno majhni. Z lahkoto opazijo milijarde svetlobnih let oddaljene svetle objekte , ki imajo lasten vir svetlobe (zvezde, galaksije) , zelo težko pa temne objekte , oddaljene ″samo″ sto AE stran od Sonca , če ni prej narejen točen izračun, kje natančno se nahajajo . Zato in na ta način (za pisalno mizo) je bil Pluton odkrit šele v začetku 20. stoletja , Makemake , Eris in podobni pa šele v 21 - tem. Kaj imajo skupnega pritlikavi planeti in novica o obstoju devetega planeta ? Dr. Brown-a. Sam ali kot vodja skupine je sodeloval pri odkritju Erisa , Sedne , Haumea , Makemake … in še nekaterih . Med astronomi si je pridobil vzdevek ″Pluto slayer ″ , ker so na podlagi teh odkritij brisali Pluton-a s seznama planetov. Namreč, postalo je očitno, da je ″plutonovskih″ objektov kar še nekaj deset v osončju . Vsi so bili odkriti tako, da je Brown z ekipo njihove orbite najprej izračunal , šele nato so bili poiskani s teleskopi . Orbite teh objektov okrog Sonca so drugačne od orbit regularnih planetov . So močno elipsoidne (planetarne so skoraj krožnice) in potekajo pod močnim kotom glede na ravnino ekliptike (planetarne so v ravnini ekliptike) . Specifičnost in podobnost ( predvsem zelo podobno odsončje) orbit pritlikavih planetov in kandidatov zanje ga je napeljala na misel , da obstaja nekje daleč na obrobju sistema objekt z veliko maso, ki ″razteguje″ orbite teh objektov . Imenoval ga je deveti planet in na podlagi orbit znanih pritlikavih objektov izračunal možen potek in maso t.i. devetega planeta . Po njegovih izračunih bi ta moral bit velikostnega razreda približno deset zemeljskih mas in z orbito , ki sega daleč daleč tja čez Kuiperjev pas in z obhodnim časom nekaj tisoč let. Ne glede na njegovo reputacijo in nedvoumno poznavanje tega področja pa se tu med njegovi kolegi porajajo precejšni dvomi in postavljajo nekatera vprašanja . Ker … z matematiko je možno dokazat karkoli, le ustrezne predpostavke je potrebno izbrat … in pa neustrezne spregledat . Ključno vprašanje je … zakaj bi bil izgubljeni planet tako ekstremno oddaljen od Sonca ? En tak, mal za lase privlečen odgovor je … da je kriv Jupiter . Gravitacijski sovladar zunanjih planetov (zaradi njegove ogromne mase) naj bi namreč nekoč v preteklosti , ko je bilo naše osončje še precej neurejeno in nestabilno, s svojo gravitacijsko premočjo nekako izvrgel / odbil deveti planet iz njegove prvotne orbite okrog Sonca . V glavnem , B. ne ve natančno zakaj , je pa prepričan, da deveti planet kroži približno na orbiti, ki jo je izračunal . Nekateri mu tudi očitajo, da predvsem išče sredstva za svoja nadaljnja raziskovanja in je izgubljeni planet bolj vaba za donatorje . Kakorkoli , Brown-u je očitno uspelo tudi to … v žepu ima pogodbo za nekajletno uporabo petmetrskega VLT Subaru teleskopa na Havajih . Ampak glede na svojo ″zloglasnost″ bo zagotovo kaj odkril . Mogoče ne ravno devetega planeta , še kakšnega naslednjega pritlikavega pa čisto mogoče . http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif * * * Kaj čmo gledat naslednji teden ? Nič posebnega ni napovedanga . Na nebu se zimska ozvezdja pomikaj vedno bolj proti jugu , spomladanska pa že silijo čez obzorje. A v naslednjem tednu ne bomo videli ne prvih in ne drugih ... ker bo po napovedi močvirje na tleh in na nebu http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif .

Prosim, ne si razbijat glave z naslovom. Je zlatolaskina uganka in moj interni štos, ki ga vam nikoli nikdar ne bom izdal . Povedat vse … je preveč . Povedat premalo … le kdo bi to bral. Povedat ravno prav … toliko, da beroči ravno še utegne razmišljat med čitanjem . Polovica možganov bere, druga polovica vsrkava prebrano. Premleva , primerja , tehta, ocenjuje in na koncu použije, posoljeno z lastno nebulozo. To bi lahko bilo 177 , le da tudi to ni čisto to ... Zlatolaska sprašuje le tista vprašanja, ki so mati vseh vprašanj. Ker ve , da nam jih ne bo zastavil nihče drug . Na primer … ali je večer vedno manj svetlobe ali vedno več teme ? Če je od mene do tebe toliko, kolikor je od tebe do mene, zakaj moram vedno jaz prit na obisk ? Ali pa … zakaj je v moji glavi toliko stvari, za katere še nisem našel primernih besed ? Zlatolaska sprašuje zato, da je vprašani v zagati . Nihče drug vas ne bo spraševal stvari na takšen način. Odgovori je ne zanimajo , ker ona pač ve, da na prepozna vprašanja ni moč odgovorit pravočasno. Na nespametna ne pametno , na dvoumna ne enoznačno in na šegava nikoli resno . Zato so njena vprašanja nespametno dvoumna in postavljena prav smešno prepozno. Nato vas privoščljivo našobljena navihano opazuje , kako iščete odgovor tam, kjer ga tudi z lučjo ni moč najt . Toda ko ga vendarle najdete nekje v nikolikje , vas prav vedno ošvrkne s vzpodbudnim pogledom . Zlatolaske držijo z vami. Mnogo jih je , za vsako vprašanje je po ena. In teh je toliko, kolikor je zlatih las na njihovi glavi. Pridejo prisrčno nepovabljene , ležerno zapeljejo vaše misli in nato z nasmehom na obrazu odidejo brez pozdrava , kot da je to najbolj običajna stvar na svetu. Za njimi ostane le njihovo vprašanje in odgovor nanj v vas . Kaj je torej večer ? Je vedno manj svetlobe ? Je vedno več teme ? Večer je od dneva trudna svetloba, ki je odhaja spat, da bo zjutraj zopet lepa . Zlatolaska je zadovoljna s katerimkoli odgovorom , da je le vaš. ČIGAV JE ČAS Nedolgo tega se je prikazala zlatolaska , ki je hotela vedeti , čigav je čas . Bilo je pozno zvečer, nebo prepolno zvezd, jaz pa sem sedel v sobi za pisalno mizo , tuhtajoč, ali naj vendarle grem ven. Prijetno je na toplem skozi okno opazovat zimsko nebo . Mraz te ne grize v prste, a slikat se zvezd skozi steklo pa le ne da . A bi ali ne bi, sem se spraševal, ko se od nikoder pojavi zlatolaska . Sedela je na drugem koncu mize, čeprav, kolikor vem, tam ni nobenega stola. A to zanje očitno ni noben problem . Čigav je čas … ? vpraša meni nič tebi nič . Ne dober dan , ne kako ste kaj … nič. Čigav je čas ... smehljajoč nemo sprašuje in s prsti zdolgočaseno tapka po mizi . Kot nekdo, ki ima neskončno mnogo časa . Lahko rečem, da zdaj že dodobra poznam zlatolaske. Do obisti, če malo pretiravam. Vem , da ne zamerijo, če ne odgovorim takoj . Lahko si vzamem dan, dva … tudi cel teden za premislek, če je vprašanje zelo neobičajno . Takšno, da pravzaprav nikoli niti pomislim ne nanj . Neskončno so potrpežljive , a neumorno vztrajne . Vračala se bo zopet in zopet. S pogledom bo vrtala vame, dokler ji ne odgovorim … to mi je popolnoma jasno. Vzamem kamero z mize , mimogrede pograbim še stojalo ter svetilko in se odpravim ven na dvorišče . Vem, da stoji tam za menoj . Izdal jo je pridušen konjski rezget . Konji na nekaj deset metrov začutijo vsakogar, pa četudi so to zlatolaske , ki pridejo in odidejo kot kafra . Naslonjena je na češnjo , roki ima prekrižane na prsih in smehljaje sprašuje … čigav je čas . Kako čedna je takole , z eno nogo izzivalno naslonjena na deblo . Saj so vse čedne . Nekatere so vitke in visoke, druge nižje, lepo popolnjene . A vse zlatolase . Za hip si predstavljam , da je pomlad in češnja v polnem cvetenju . List za listom majski veter trga bele cvetove in jih kot droban sneg trosi naokrog . Prav gotovo bi obrnil kamero in pritisnil na sprožilec . In res me zanima ... a bi tisti hip izpuhtela , ali bi našobila usta in se koketno nastavila kameri . Tako pa … usmerim kamero proti Orionu , nekoliko nižje od prvega dragulja v njegovem pasu . Nataknem objektiv , čas nastavim na 50 sekund in stisnem žično sprožilo. Nato me nenadoma prešine ... obrnem se k njej in rečem : < Čas je od zvezd. Rojen je v prostor času in skupaj z njegovim prenehanjem bo minil tudi čas > Za hip se mi zdelo zelo modro, kar sem ravnokar povedal , a zlatolaska samo prezirljivo, kot kobila prhne skozi rdeče ustnice. Torej ne … . Ja , saj vem , saj vem … ni bilo moje. Prebrano , izposojeno od nekoga , ne pa moje. Zopet se zavem, da me mraz grize do kosti . Le kako to , da nje ne zebe , jo švrknem s pogledom .Oblečena je v lahko obleko, skorajda poletno. Zlato seveda . Okrog vratu ima zavezano ruto, ki ji pokriva gola ramena . Kar zmrazi me ob pogledu nanjo , toda če ne rabi stola za sedet, potem verjamem, da jo tudi zebe ne. In verjetno tudi na WC ne hodijo . Obrnem se zopet h kameri . Orion je vsako minuto bolj na južni strani . Še malo in Alnitak bo izginil za sosedovo hruško . Nimam več dosti časa ... pripravim kamero za nov posnetek , pa za naslednjega in še za naslednjega . Vem, da je ona še vedno tam … za menoj , a zdajle zares nimam časa . Ne vem, koliko ga je preteklo , časa . Morda pol ure , morda več. Na posnetkih se končno zariše oblika Orionove meglice. Nežno rožnata spominja na mlado srce . Zadovoljen se obrnem k njej in ji pokažem na ekranu . Poglej , ji rečem … pred 1500 leti . Za hip se mi zazdi, da se ji je prikradel smehljaj na obraz . Pristno občuteni nasmešek in ne nemo … čigav je čas ... vprašujoči . Saj me ne rabi več spraševat. Vprašanje je sedaj že v meni, prisesano na moje misli . Čigav je tvoj čas ? Je res tvoj ? In z njim počneš, karkoli se ti zazdi ? < Reka je , ki teče mimo nas ... čas . Mi samo zajemamo iz nje , potešimo svojo želje in jih vračamo nazaj v tok … > < Iiiiin … ? > mi vzpodbudno pokima zlatolaska . Preseneti me tole … kako mi ponuja pomoč. Običajno tega ne počno , temveč samo nemo in vzpodbudno zrejo . Morda se je pa vendarle naveličala . Morda pa tudi njo zebe in bi šla rada lulat . No, jaz bom prav gotovo kmalu moral it, če bo tole časovanje še dolgo trajalo. Kar tule, za češnjo bom … . < Vedno teče … in vedno samo naprej, nikoli nazaj . Ampak ... vendarle tudi kroži in se vrača , kot se vrne Orion naslednje leto na isto februarsko nebo. Samo v sebi ga ne prepoznamo … kot istega > Zlatolaske izpuhtijo, ko jim odgovoriš . Vedno mi je zanimivo opazovat, kako najprej odidejo njihove dolge noge , pa roke in život . Na koncu počasi zbledi njihov zlati obraz, le temne oči postanejo še za hipec dlje . Nemo se poslovijo s toplim pogledom in nato ni ničesar več . Morda je tam v češnji še oblaček njene tople sape, ujet v hladnem nočnem zraku, ali pa se mi samo dozdeva . Pa Alnitaka tudi ni več na nebu , zato pospravim navlečeno opremo in zviznem nazaj na toplo . RAVNO PRAV JUGOZAHODNO OD MEGLE Žametni alt na radiu zaspano dahne … Tenerife 18 stopinj . Jezus, tule pa komajda stopinja in še megla se vleče na oni strani oken. Kaj bi zdajle šel na Santa Cruz de Tenerife. Počakal bi na večer, stisnil prgišče eur v roke uličnemu lumpu , ki bi za tri ure iztaknil glavno varovalko na otoku in potem … tema vsepovsod … vse tja do neba . Končno bi videl vse tiste zvezde, ki jih še nisem . Bolnice in ostale ustanove posebnega pomena imajo itak lastne agregate za primere lumparij in ostalih naravnih nesreč. Če pa kakšen otočan ne dobi tistih treh kock ledu v sangrio, pa tudi nič hudega. Zlatolaskam bi bilo to všeč, sem prepričan . Nimam v mislih mlačne sangrie, temveč potovati za Orionom tja dol na jug. Se približat Magellanovemu oblaku , Tau Ceti … in potem je vse mogoče … vse tja do južnega križa. Ker one potujejo z Iberia Airlines , so fanice zvezd in pravijo, da je logika samo majhen odkrušek od domišljije . S tem zadnjim delom se popolnoma strinjam. Prav tako delim z njimi navdušeno zvezdoljublje , dočim letim pa jaz raje ne. Body control freaki želimo popolnoma nadzorovat lastno telo in trideset tisoč čevljev nad tlemi temu ni tako. Je želodec v grlu in je srce ... prosto po Heisenbergu ...nekje med gležnji in koleni . Kar je za božji delec CERN-ov veliki hadronski trkalnik v Ženevi, je letalo za moje srce . Človek z razlogom nima peroti . Torej ... ni druge, kot z ladjo na Tenerife … ko in če . Na pozibajoči lupini so moji giroskopi še funkcionalni, dočim se visoko nad tlemi kvantno ponorelo vrtijo v nedoločenosti . Higgsov bozon je srce v hlačah. Drugač imam z zlatolaskami besedo. Beseda... to je en tak arhaičen izraz za zaupljiv in pošten odnos z nekom. Moja devetdesetplus letna soseda ima vedno besedo z ljudmi. Njej dogovor ni zgolj načelen sporazum, ki ga je sicer treba spoštovat do poslednje črke zapisanega ali dogovorjenega ... ampak nič več, kot le to. Beseda pa je obveza , da boš v dogovoru skrbno čuval tudi neizrečene interese onega drugega. Beseda je v svojem bistvu obveza do sebe , da boš človek … človeku. Všeč ! Tudi zlatolaskam . Zato imamo one in jaz ... besedo . Zlatolaso in o mnogočem . Trigon ! In nič megle . LEVA ROKA TEME Malokdaj se zgodi, da se zlatolaske tudi predstavijo. Z dušo in telesom , z imenom in priimkom. Najraje so incognito, brezimne in neslišne. Tudi pomladi ne slišiš, ko prihaja. Vidiš jo in jo zavonjaš ... bujno zeleno ter prijetno dehtečo. Slišiš zgolj ptice, pa veter , ampak pomladi same pa ne. Ampak tale se je le predstavila … Ursula Le Guin pravi da je . Trdi , da prihodnost napovedujejo preroki … zastonj , jasnovidci včasih zaračunajo . Futurologi vedno zaračunajo , pisatelji vam pa neskropulozno lažejo . Romani so pravzaprav skupinska blaznost … pišočega in beročih. So ljudje, ki jih nikdar ni bilo in jih ne bo. So nikoli po licu polzeče solze in smeh, ki ne prihaja iz kotičkov ust, temveč izpod tipk pisalnega stroja. Seveda tudi pisatelji hrepenijo po najčistejši resnici, a vam pripovedujejo zgolj svojo … izmišljeno in ovinkarjenja polno . Včasih čudaško, običajno pretirano čustveno in vedno lažnivo . Besede so zato, da povzročajo zmedo. Nič boljše niso od bogov . Nikoli niso dejstvo, temveč so tisto , kar si v nekem trenutku predstavljamo , da so . Logično so laž, psihološko so simbol, umetniško metafora . Ampak … saj smo tudi ljudje obeh spolov . Zlatolasa Guin-ova me ni prišla spraševat, domnevam. Se mi zdi, da včasih , zelo poredko sicer , enostavno pridejo na čvek. Se pogovorit, pri čemer se dotični glagol udejani tako, da one govorijo, jaz poslušam. Tudi prav . Dolžan sem jim in na ta način vračam molk za mnoga postavljena vprašanja . In če je molk zlato, kaj je potemtakem šele vprašanje … ? ( Pravo) vprašanje je najmanj z biseri posut zlat diadem . Govori, kot piše … nesmiselno , a ji vendarle verjamem vsako besedo. Njeni simboli so kot Freud, skrit pod kavčem, a jih razpoznam . Laže, kot pes teče, a je vendarle iskrena v svoji zlaganosti . Želim si ji verjeti, ker mi je tako zelo podobna in je v svetlobi njene laži moja resnica bolj smiselna . Luč je ... leva roka teme SFRK Nekateri ljudje so kot kolaž . Šele od daleč jih zares vidiš v celoti . Od blizu jih vidim zgolj kot skupek vrlin in nekoliko manj vrlih vrlin. In čeprav se še tako trudim, osebnosti ne prepoznam. Nekako nametani se mi zdijo … kot v naglici postavljena novoletna jelka. Svetla in kričeča, a brez vsakršnega stila. Od daleč, ter gledajoč nazaj in z distance pa se sestavijo v nekoga . Posamezni koščki dobijo smisel , pomen in vrednost . Skupek včasih postane človek, če stopiš korak nazaj. Včasih , ne pa vedno. Ne vem ... morda pa jaz ne stopim dovolj nazaj . A zlatolaske niso kolaž , tihožitje so . Živijo tiho , pogovarjajo se v umskem jeziku . Ustnice imajo za šobljenje in obraz za grimase odobravanja ali zavračanja . Oči so za takšne deževne dopoldneve, kot je današnji , uokvirjene s temnimi bralnimi očali. Poudarjajo zlate obrvi, ki se premikajo gor in dol, levo in desno … kdo neki bi rabil usta, če pa ima gostobesedno govoreče obrvi. Lastnicam pomenljivih obrvi se nikamor ne mudi ob takšnem vremenu . Zlatolasje v počasnih deževnih dnevih na prvi pogled nekoliko spominja na svetobolje . Ampak ne ... preveč vedro je od znotraj. Bereva knjigo, morda celo beremo … kdo bi vedel. Kuka mi čez rame ... zdaj z desne , zdaj z leve . A ste že kdaj brali v dvoje ? Nič ni bolj zamotanega in prepirljivega, kot je branje v dvojini. Ona bi vsak stavek razumela malo drugače, kot ga preberem jaz. Obrnem list , a ona bi še malo postala na prejšnji strani. Čudovita ji je misel, ki jo sam samo preletim in naslednji trenutek pozabim . < kako si lahko … meni nič, tebi nič … tole spregledal > reče v umščini , v kateri moraš kljub tišini artikulirat besede v umu sobesednika . Nekateri zato umščino mešajo s telepatijo . Telepatija je slaba za odnose in zato je pametni ne uporabljajo . Kdo neki bi si želel prebrat kaj slabega o sebi. Branje misli nekoga slej ko prej pripelje do težav in težave vodijo v nepremostljive razlike. Za katere pa vemo , kam peljejo … v sfrk odnosov . Ravnokar sem prebral to besedo … sfrk ... in se mi zelo dopade . Kratka je in hitro gre v uho. Istočasno nedvoumna in hkrati široko uporabna . Spominja me na zakrkrnjena ocvrta jajčka. Še malo prej gnetljiva in živahna želatina je trenutek zatem trdna in nepovratno izoblikovana. Samo še za pojest je. Ko je nekaj sfrknjeno, potem nimaš več izbire. In izbira je nekaj dobrega. Dve možnosti so bolje kot ena , tri so boljše kot dve...za naprej pa nisem popolnoma prepričan. Mislim, da se človeku sfrknejo možgani, če ima pred seboj več možnosti, kot jih pa zmore. < A bi lahko prosim bral po svoje in ti po svoje > ji odvrnem . Leva zlata obrv švigne navzgor in njeno desno oko na mi nameni ″peace stari″ pogled . Ne potrebujem prevoda v umski jezik, da bi razumel posmehljivo grimaso. A opozorilo zaleže in mi celo stran ne skače v misli . Vem seveda, da pa naslednje ne bo več zdržala brez svojega mnenja in se že veselim njene bistroumne pripombe na neko naključno prebrano vrstico. Morda kar na tole … ali je bolje imet šolski kombi na etanol ali na sončni pogon. Če se po jutru dan pozna, potem bo prebrano mnogo vrstic . In ker jabolko ne pade daleč od drevesa, bodo za večer ostale zgolj še zahvale, oštevilčene opombe ter kazalo. Zlatolask tedaj ne bo več. Kakšno uro prej si bodo začele pretegovat ude, govoričit o novem tednu in nato bodo ena za drugo odšle v zlatolas svet. Ursula le Guin : Če kdo ne verjame v zmaje, bo nekoč pojeden od njih . Od znotraj ... Menim, da enako velja za zlatolaske ! Sfrknjeno tole ... JUPITROVE LUNE < Uaaaauuu … teleskop > zažgoli zlatolaska in z zlato orokavičeno roko zdrsne po lesketajoči površini črnega tubusa , ki skozi okno otožno zre v oblačno nebo. < Ja … fajn , a ne ? Jupitrovo oko, Io , Calisto … > < Eeehhh, vi Jovijci … > posmehljivo zavije s temnimi očmi in še naprej sprehaja prst gor in dol po pločevini. Sliši se , kot da jih pozna v dno njihove kiklopske duše. One vedo in vse jim je jasno . Še mnogo bolj , kot je jasno zvezdno nebo ob prazni luni in ob najbolj hladnem zimskem anticiklonu. Zlatolaso jasno ... < Eisenstein > se še posmeji ... < Einstein > jo popravim , tik preden se ugriznem v jezik, ker nisem prepoznal ironije . Mnogokrat me takole dobijo na levi nogi in to me jezi . < Kakorkoli … smešen skuštran možic . A veš, da v čevljih nikoli ni nosil nogavic … vsaj pravijo tako ?! > < Opičjo pamet je imel … > sklenem prevzet pogovor v svoje roke . < Bistroumnost brez opičje pameti ni dosti vredna . Radovedne opičje tace in njihova neizmerna želja , da se nečesa dotaknejo, poberejo, otipajo , povohajo, razdrejo, izboljšajo in na koncu zavržejo. Opičja radovednost je gibalo človeškega razuma . > < OK … Albert je bil bosopet možicelj z dolgimi kosmatimi rokami > povzame zlatolaska in družno se zareživa namišljeni podobi človeškega junaka, sedaj pomanjšanega na najmanjši možni skupni imenovalec . Oba občutiva kanček cinizma , ki obvisi v zraku in nihče od naju ga ne mara . Seveda ... ni moč vsak dan prepevati visoke pesmi . V najbolj oddaljenih kotičkih glave se vedno skrivajo postani in zatohli zračni žepi , v katere kdaj pa kdaj zaidemo ... na kolenih . A zato imamo oči, mar ne ?! In na stežaj odprta usta , skozi katera piš vetra odpihne pritlehnost ven , na prosto . Tam spremeni agregatno stanje in zopet postane domislica, šala in pomežik soncu . Ganimed je tam, skrajno levo . Europa in Io sta tesno skupaj na desni strani, Calisto pa je skrita za planetom. Kako zelo zelo so za luno Jovijci , če jih imajo cel kup. Nič čudnega, da se jim zlatolaske posmehujejo. Pogledam jo takole, od blizu. Njen, ob prihodu skoraj androgen videz, je sedaj simpatično očlovečen . Kotički ust so nekoliko povešeni . Znamenje na levem licu, ki ga od daleč niti ne opaziš. Komaj opazen podbradek in gube na sicer vedno gladko polikani zlati koži . Smejalne in one druge , ko v jezi namršči čelo. In če so mi simpatične te... na čelu, potem si moram priznat, da ji pristojijo tudi one na duši , pa čeprav včasih cinične. Ta naša opičja radovednost, ko brskamo po tujih dušah ... KAKO JE , KO SI TI ... ZGOLJ TI ? Eno težjih zlatolasih vprašanj. Večkrat in vedno znova postavljeno, a nikoli dokončno odgovorjeno . Mislim, da nanj niti ni moč v popolnosti odgovorit, dokler ne spustiš duše. In če me kdo vpraša ... raje bi se še malo oklepal lastne duše, kot pa da bi dočakal sklepno misel. Morda so tudi zato najina srečanja zgolj epizode, v katerih igrava glavno vlogo … jaz in dotična zlatolaska . Ko takole sedi ob mizi na nestolu … resna je , kot kakšna sodnica višjega sodišča. Že tako ozke ustnice tesno stisnjene skupaj rišejo ravno črto na strogem obrazu . Drža je toga in obleka ni casual , temveč skrbno , do zadnjega gumba zapeta prav do vratu . V sebi se na skrivaj nasmiham … ali ji ni še nihče povedal, da so na ženski neskončno privlačni prav zapeti gumbi . Kar kričijo po odpenjanju . Za trenutek si zamislim, kako v molovi lestvici, odpeti en za drugim spuščajo glasove … od zgoraj navzdol. Nato se zresnim . Vprašanje je resno, ona je resna in zato odmislim v c-molu prepevajoče gumbe. Njihova usta postanejo tanka stisnjena črta ... natanko takšna, kot so njena. Da za vsako vprašanje pride druga zlatolaska , to sem že omenil . A za takšna , ponavljajoča in nikdar dokončno odgovorjena, prihaja vedno ena in ista. Saj ... tudi sonce je vedno zgolj eno, pa naj bo zima ali poletje , jesen ali pomlad. Jaz sem vsakič drugačen, sonce pa je vedno enako in zlatolaska je vedno ista. Dela se , da me ne pozna , pa vendarle je bila vedno tam … ko sem bil neskončno zaljubljen pri sedemnajstih in neizmerno pameten pri triindvajsetih . Na dnu pri tridesetih , uspešen pri petintridesetih , okamenel pri štiridesetih in sprejemajoč pri petdesetih. Rdeča nit je ... zlatolaska ... v zapetem sivem kostimu , ki ga vztrajno z rokama gladi po nogah navzdol , pa ji vedno nagajivo zleze nazaj čez kolena . Kot moje življenje je … njen kostim . In rdeča nit je njeno vprašanje v pravilni umščini < Kako je, ko si ti … ti ?! > < Dobro je … > odgovorim . < A ni dobro , ker vedno znova izgubljam ljudi , ko hočem biti jaz jaz . Dobro je, da sedaj to vem , pričakujem in sem pripravljen. A ni dobro, ker nisem prepričan, če ni moč tudi drugače, pa tega ne še znam . Dobro je, ker sem dovolj močan in pogumen, da delam tisto, v kar verjamem. A ni dobro, ker to morda prizadene nekoga drugega, ki verjame drugače . Dobro je , a še ne dovolj dobro ! > Zlatolasa tišina. Komajda opazen razumevajoč nasmeh in kostim deset centimetrov nad koleni, ki si jih tokrat pozabi zakrit. Znova se zalotim, da mi prepevajo njeni gumbi. Pomlad je in tudi kosi pojejo. Nekaj si zapisuje v beležnico . Enako kot pri sedemnajstih, triindvajsetih, pri tridesetih, petdesetih … Nagnem se preko mize … k njej ... upajoč , da bi kaj razbral, a je zlatolaso črnilo mojim očem nevidno. Ne reče ničesar, samo pospravi beležnico in nato začne izginevat ...zlatolaso . Najprej ena noga , pa druga … roki, trup in nazadnje obraz, ki sedaj vendarle ni več tako strog in tog. NOV ZAČETEK Starodavne so zlatolaske , modrejše so od krščanskega boga , lepše od Mokoš . Vedo, da ničesar ni kot z nožem odrezano, od celote odtrgano in za vekomaj v pozabo potisnjeno . V zlatolasi umščini ni besede za konec, je vedno samo nov začetek. . In kjer je nov začetek, tam tudi slovesa ni. Je preprost odhod, sfrk telesa , a sporočilo ostane , obljuba je izpolnjena in delo je dovršeno. Razpuščene zlate lase si s črno žametno pentljo namotajo v čop , za trenutek se še zazrejo vate in morda s prsti pomenljivo pobobnajo po mizi . Njihov pogled ti zašepeta < to je to > … in že jih ni več http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

Ceres, zvezde so zanimive in lepe, zato je meni je čist simpatično, če kdo meni, da so živa bitja . Kar se pa barv zvezd tiče, je tudi čisto fizikalna razlaga . Zvezde izsevajo elektromagnetno valovanje , katerega zelo majhen del, vidno svetlobo, smo sposobni videt tudi ljudje … s čepki v naših očeh . Vidimo tisti del vidnega spektra, ki ga sevajo atomi v zunanjih plasteh zvezd . Barva je odvisna od marsičesa, na vsak način pa je zelo močna korelacija s temperaturo površja . Najbolj vroče zvezde so modrikaste ( 30.000 in več stopinj) , malo manj vroče bele. Zvezde, kot je naše Sonce , so rumene in imajo temp. površja nekaj čez 5000 stopinj. Še hladnejše so oranžne in najhladnejše aktivne so rdeče , kot Antares recimo ( 3000 stopinj ). Čim bolj vroč je predmet, s krajšo valovno dolžino seva in bolj je modrikast. Izsevajo pa še mnogo več , a mi tega z našimi čuti ne zaznamo. Navzdol (po valovni dolžini) od vidne svetlobe je najprej ultravijolična, nato rentgensko valovanje in na koncu sevanje gama. Navzgor od vidne pa so radijski valovi … najprej mikrovalovi , nato UKV , srednji in dolgi. Zvezde in ostalo objekti izsevajo v vseh dolžinah in tud teleskopi že dolgo niso več samo optični , temveč se vesolje opazuje tudi podnevi na celem spektru EM valovanja. Vesolje je kartirano po radijskih valovih , po infrardečih , ultravijoličnih … po vseh . Središče naše galaksije, v Sagitariusu , je recimo zakrito s plinsko meglico , ki je nepropustna za vidno svetlobo , je pa propustna za infrardečo in ta del, kjer je tudi galaktična črna luknja, poznamo samo ″infrardeče″ . Zvezde in ostali objekti še precej bolj "komunicirajo", kot mi vidimo . Vesolje, na videz tiho in temno, je v resnici cela kakofonija valovanj , za katera na srečo nimamo čutil . Ker to bi bil pa res šundr ... na levi ista galaksija tudi v ultravijolični , na desni v vidni svetlobi kako večja je v resnici, kot jo vidimo .

Res je blo temno nebo, kot že dolgo ne . Ni lune , prepihano ozračje ... Orion je bil lep , ampak tega pa niste vidle ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif Pod kosci (tri zvezde iz orionovega pasu) leži Orionova nebula . M42 iz Messier kataloga . Sicer bi se jo dalo videt danes celo s prostim očesom, ampak le kot piko. Že fotoaparat pa jo razkrije kot meglico v premeru 15 sv.let . Oddaljena je 1500 svetlobnih let. p.s. zamenjal sliko . Na tej je samo navit kontrast , tako da se vidijo barve meglice . Ostalo nespremenjeno.

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/OK2.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/OK2.gif Ker creten, tale Silver .... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif . * * * Ajdi , grem kr v hosto . http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

Frfulaste so Plejade ... pa mlade gospodične . Bo vzel tole kot ... ja , sevede lahko . http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

Hehe ... A si lahko tole včasih sposodim ? Najamem ? Frfulaste sem si kar prisvojil , brez da bi vprašal . http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

Lia , pisanje je moj način ekshibicionizma … sem potreboval nekaj časa , da sem prišel do neprijetnega spoznanja . In zdej si domišljam, da sem dober v tem … nebuloze so pač visoko kalorična hrana za alter ego. Sej...kaj pa nej ... kazat bicepse pri mojih nekonkurenčnih letih ? In rad prebiram ostale tu gor, ki se igrajo z besedami . Včasih tud z zavistjo, da tko pa jaz ne znam . Če obstaja zdrav egoizem, potem mora eksistirat tudi zdrava zavist . In zdravo zavist gojim do Ceres, ker zna v enem stavku povedat, česar sam ne zmorem v treh. Pa do Picota , ki zna iz obiska na UE, pisarna za Gerk-e, naredit logično-konsistentno zgodbo, v kateri na koncu vedno zmaga Pico . Do Omarja, ki samo izusti ...trigon … in vse padejo dol . Cooky-in boj na požiralniku z bando polžev je tud … ck-ck leposlovje . Beseda je močno orodje , osebnosti se pa skrivajo med vrsticami . Tako vas jaz vidim in dojemam . Zato pazte, kaj in kako pišete , če sta vam moja pozornost in naklonjenost pomembna http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif !! Če vam nista , potem pa pišite , kakor čte ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif Drvarjenje je pa tko ... mensch . Zaenkrat še rabim to berglo . Pa zaradi položnic tudi .

Ne razumem točno, kaj imaš v mislih , Boudika . Ženski pripada tistih osem do desettisoč besed na dan http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif . To je naravni zakon ... tako kot sonce sije, kot je voda mokra in kot je dim iz ognja. Tu se ne da storit nič več ... tko je http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/hypnodisk.gif . * * * Dežja je konc . Grem . Se vidmo drug teden ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

Nikoli in ... nikoli . http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif A poznaš tisto .... << ženske so angeli, ki jih je bog poslal na zemljo, da mi imel zgoraj mir !! >> http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/OK-thumb.gif

Enako tudi tebi, Ceres ! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/clover.gif

Pozdrav v Šmartno pri Litiji , Cipci . http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif Moj mentor v prvi službi je bil iz tistga konca . In čez nekaj let sem bil nato sam mentor eni Šmarčanki . Visoka, suha, običajno oblečena po zadnji modi . Vedno je mal izstopala in je šla ženskemu delu včasih fajn v nos, fantje smo imel pa radi njeno družbo. Mladi ljudje z neokrnjeno , skorajda še najstniško samozavestjo, ki jo spremlja mladostna naivnost ... no, preprosto so... privlačni. Ne zato, ker so mladi in čedni (no, tud zato ) , ampak ker so neomadeževani z življenjem ter kompromisi in zato optimisti, pa čeprav včasih lahkoverni. Midva sva tistega leta narežala še pa še. Pozneje se je zatreskala prav v že omenjenega mojega mentorja . No , pa ni blo nč iz tega, ker je bil on zatreskan v eno mojo podrejeno . Jest pa v eno njegovo ... . Vse smo pomešal http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/hypnodisk.gif . In potem nismo bli več tolk naivni … http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif Naveličanost ? Edina, zares skrb vzbujajoča naveličanost je naveličanost s samim seboj . Simptomi so zelo očitni ... predvsem drugim , nam pa običajno do zadnjega ne potegne . Najpogostejši je ukvarjanje z drugimi. Pa cinizem . Ko začno moje misli dobivat ciničen zadah, tedaj že vem, da je stanje alarmatno . Cinizem ima zlo malo ali nič opravit z inteligenco . Pravzaprav je zatohlo stanje lastnega duha in zato čisto nasprotje življenjskemu optimizmu. Za pomendrat in za prevetrit z radoživostjo ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/clover.gif Nč vas ne berem … zadnje čase je čas precej na tesnem z mano . Iz gozda me je pregnal dež , z neba prav tako . Se ustavil na Trojanah na pustno Soboto in podoživel gnečo iz časov, ko še ni blo avtoceste .Maškare so me stale 15 evrov in tri čokolade . Zime ni, pomladi tud še ne … je pa krneki jesen . In naučil sem se nove besede … brezbesedless . Utegne prav prit kdaj ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

Si zjutraj našel Merkurja ?? Pri nas ga ni blo ob dogovorjeni uri ... pa sem ugotovil, da se je skril za dimnik ! čez 15 minut ... * * * Probaj z luno ... me zanima . Je pa zlo velika razlika med osvetljenim in neosvetljenim delom . Če narediš combo iz dveh delov , potem mogoče ... S + - e ene slike pa težko . Al zgubiš detajle na pepelnatem delu , al pa preosvetliš že itak preosvetlejn del . * * * S sexom ... tud probaj ! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif In poročaj !!

Ja , je treba ponoč gledat .. ne podnev ! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

Danes zjutraj...jugovzhodno nebo brez pripomb http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif . Torta na češnji, bi rekla moja soseda . Ozrem se za Venero, ki je skor ne slikam več … tolikokrat sem jo že … in zagledam , kako se nekaj zablešči nekoliko vzhodno in nižje od nje. Najprej pomislim, da je nekdo pozabil ugasnit eno zvezdo , potem se spomnim na Merkurja. Vzamem daljnogled in res … Merkur . Če iztegnete roko in prst na njej … za dve debelini prsta vzhodno in za eno debelino nižje od Venere. Nekolk rdečkast je in mežika , ker je tako nizko nad obzorjem . Vidi se samo v zelo ozkem časovnem koridorju … nekako od 6.30 do 6.45 . Prej je prenizko , kasneje ga takoj presveti vzhajajoče Sonce . Jaz sem ga ujel tkorekoč zadnjo minuto . Pentax je fajn aparat, a slovi po tem, da ga ni ravno takrat , ko ga najbolj rabiš . Ampak vidi se pa Merkur vendarle tudi s prostim očesom iz lj kotline . Samo mora bit pa torta na češnji ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_tongue.gif Pepelnata luna od včeraj . Zgleda kot želod … s svetlo kapico, ki jo obseva vesoljski žaromet , ter zamolklo sivim telesom , na katerega sveti od Zemlje odbita svetloba .

Moja prva današnja jutranja pot je vodila na balkon, da vidim tistih napovedanih deset centimetrov. Namesto snega na tleh pa se je na nebu guncala pepelnata Luna v Kačenoscu , južno od nje Saturn , malo nižje pa še Antares , tako da so tvorili lep trikotnik. Zvezda nad Luno je Kačenoščev Sabik . Mal hecno mi je bilo pisat te dni , kaj vse da bomo gledal na nebu naslednje dni , če se pa ni vidlo nič. Sem pa zato bral Cannat-ove ″ Glej jih zvezde ″ , ki napoveduje za Soboto 6 . Februarja zgodaj zjutraj … diadem in diamante . Diadem je seveda Lunin krajec , diamanta sta Venerin in Merkurjev . Je sicer tam še tretji, Pluton, ki pa ne bo viden … premali in predaleč je. Eno uro pred vzhodom Sonca , na jugovzhodu , okrog 8 stopinj nad obzorjem. V teh dneh lahko opazujemo tudi t.i pepelnato Luno , ki je značilna za čas nekaj dni pred mlajem. Poleg od sonca osvetljenega krajca vidimo v pepelnati barvi tudi temni del lune, ki ga posredno osvetljuje od Zemlje odbita svetloba . Venera se počasi za nekaj časa poslavlja z jutranjega neba . Njena jutranja navidezna lega je vedno bližje Soncu . Če sta bili še Januarja od vzhoda Venere do vzhoda Sonca slabi dve uri, se bo ta razlika v Marca zmanjšala na dobre pol ure in tedaj bo sončeva zarja preglasila jutranjo zvezdo . Bo pa zato Jupiter pridobival na svetilnosti z viškom konec Februarja . Vedno bolj svetel postaja tudi Mars , ki počasi že dohiteva Saturna in že v Marcu bo opazno svetlejši od obročastega . V Februarju zarana že zlezejo na nebo tudi pomladanska in letna ozvezdja , ki bodo postopoma nadomestila ta, ki te dni še vedno dominirajo na nebu... Perzej, Andromeda, Kasiopeja , Bik in Orion .

Zvezde so ženskega spola in jaz sem neprespan kot doječa mati http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

Naj bodo aspekti prijazni do nas , dragi moji http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

Človk nikol ni dost previden http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif . En dan ga ni gor , pa ga skor poročijo ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_tongue.gif Mihela, ne vem , katera zvezda bi bla to . Desno od Oriona je ozvezdje Eridan, kjer pa ni nobene svetlejše zvezde . Tko, kot pravi Ceres ... Aldebaran , samo A. je precej višje, pa še zlato rumen je . A je bila v višini Rigla, a v višini Betelgeze ? Tule je še ena fotka , če se boš kaj znajdla na njej ... je z istega dneva, kot ona zgoraj v prejšnjem postu.

Ja, tud jest po svoje ... in sicer ... razumem približno tolk, kot razumem francoske filme brez podnapisov. Eno besedo poznam , o drugi se mi sanja, tretja je pa že interpolacija prvih dveh. Več pa niti ne poskušam … sem zase ugotovil, da mi še najbolj ustreza , če me lastno življenje preseneti iz zasede . Prebiram astro nasvete bolj zato, ker so mi všeč čudne besede v čudnih stavčnih zvezah . Sem mal mahnjen na zanimive besede in pomene. Pa reakcije … kako se nekdo razneži , ko mu en drug reče … trigon . Al pa kako se razvnamejo, ko se zaukaže … retro . In pol rečejo, da bodo šli v kevdr za tri tedne. Mi smo v JNA imel ″atomski sa leve″ , ampak nismo šli v kevdr, temveč v prvi jark ob cesti. Zato sem skor prepričan, da retro pomeni … atomski sa obe strane . http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

Kaj si zgodna ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/hypnodisk.gif

Zadnje večere je Orion visoko na nebu . Dva razloga sta … prvi je Orionov prihod v januarsko kulminacijo, ki se zgodi že v poznih večernih urah . Idealno za tiste, ki ne želite bedet pozno v noč http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif . Drugi je daljšanje dneva . Zmrači se ″šele″ pred 18-to uro …in tiste dobre pol ure razlike pomeni pač, da se zvezde prižgo nekaj stopinj višje na nebu kot Decembra. Kakorkoli , Orion se v januarskih večerih šopiri na nebu in si neskromno jemlje mesto, ki mu tudi sicer pripada … prvi med prvimi. Izkoristite jasne noči . Bližje bo pomlad, bolj si bo želel na južno stran in iz noči v noč bo manj markanten. Različne kombinacije Orionovih zvezd so dober nebesni kažipot za spoznavanje sosednjih ozvezdij . Ustrezne izbire zvezd v drugih ozvezdjih bi prav tako lahko bile nebesni semafor . Ampak zakaj le, če imamo pa Oriona ... . 26. Januar 19:00 * * * * * * * * * Kaj se bo dogajalo v naslednjih nočeh ? Nadaljuje se jutranja predstava petih planetov v vrsti ... kdor seveda najde tudi Merkurja http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_tongue.gif . * * * V noči z danes na jutri, torej od Srede 27. na Četrtek 28. Januarja , skupaj potujeta prvo in tretje najsvetlejše nočno telo na nebu … torej še vedno obilna Luna in pa Jupiter . Slednji vzide ob 21-ti uri in vse do jutra spremlja Luno na samo dveh stopinjah razdalje. * * * V Ponedeljek 1. Februarja , Mars sreča zadnji krajec Lune tik ob Zubanalganubi-ju v Tehtnici. Vsi trije bodo vidni v premeru 4-ih stopinj okrog 6 - te ure zjutraj . Tik na jugu , se pravi nekoliko južneje in višje od Antaresa . Mars je iz dneva v dan bližje Zemlji in zato svetlejši oz. bolj bronast .