Skoči na vsebino

silver

Zlati član
  • Št. objav

    1.350
  • Član od

  • Zadnji obisk

  • Zmagovalni dnevi

    200

Vse kar je objavil/a silver

  1. Pravzaprav mi je za verodostojnost zgodbe ... 100 , 60, ali 5 % vseeno ... ker to je situacija , ki se lahko zgodi in tudi se dogaja vsak dan. Ampak .... Čez leto ali dve bodo stvari drugače sprejete, ker čas pozdravi ama čisto vse . Mi starejši se tega še kako dobro zavedamo. Clo preveč. Na marsikatero življenjsko situacijo odreagiramo preveč pasivno, ker vemo, da bo odšla … tako ali drugače. Mlajši, ki čez vodo skačejo, kjer je most, se na žalost ali na srečo odzovejo burno in borbeno . V enem tednu želijo razumet, odreagirat in … po svojem mnenju in v skladu z lastno podobo … pravično rešit problem, ki je nastajal leta. Ne gre to tko … Podpiram tisto, kar so pravzaprav želeli povedat ostali pred menoj. Kot jih jaz razumem , najboljša pot je v preusmerjanju energije jeze v prizadevanje ZA hči in ZA nekoč zopet normalno življenje , nikakor pa ne ZOPER bivšo . Prišel bo čas, ko se bosta lahko pogovorila o stvareh, ki se jih pred leti nista, pa bi se morala. Trenutno tega ne zmore , ne verjamem pa, da je ona živ hudič, ki ne premore nič dobrega na tem svetu . Vrnila se bo, zelo verjetno ne k tebi... že ima razlog .... k hčeri se bo pa prav gotovo … . Do tedaj si on your own . Ne bo lahko, a se da... nisi ne prvi, še manj zadnji Tu na forumu imaš nekaj žensk, ki so to evidentno zmogle. In ti boš prav tako http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif
  2. la senora del rock ... https://www.youtube.com/watch?feature=player_detailpage&v=BITE3g7lSkw
  3. Severno in južno od Trojan ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/OK-thumb.gif
  4. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif ... sej ni težav in clo vikend je pred vrati. Imejte se fajn !!!
  5. Vsak po svoje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif in nismo vsi za vse. Okus po zemlji je nekaj , o čemer lahko pišem in rišem, pa ne boste razumel ... pa ne po svoji krivdi . Če ne probaš, pač ne moreš vedet ... . Tud jaz marsičesa ne vem, ker mi moj način življenja žal ne nudi ne časa in ne možnosti, da bi spoznal še kakšno drugo plat. Pa bi jo rad. Vsemogočni bi lahko bil togledno mal bolj širokogruden in če je že mačkam namenil sedem življenj, bi lahko tud nam kakšnega več . Dokler pa bo tako , se včasih ne bomo razumel in imel bomo različne okuse. O teh se pa ve , da se ne sodi ...
  6. silver

    Politika

    Sej, če pomisliš, kolk očetov in stricev je imel ta narod , pa nobene mame ... a je kej čudnga , če je tko sfuzlan ...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif
  7. silver

    Šport 2014

    Za Jana Oblaka sem prvič slišal pred leti, ko je kot šestnajstletni mulc zaigral v prvi SLO ligi. Takrat o tem nisem imel ravno dobrega mnenja … ne o Oblaku , ampak o SLO fuzbalu … češ evo, še za enga poštenga vratarja nimajo in jih mora mladinc reševat. Čez dobro leto je odšel v tujino.Zdej se ne spomnim več, a je bilo preko Italije, pa potem na Portugalsko, al je šel direktno tja dol. No, takrat je že blo za slutit , da je fant talent AAA . Potem dve leti nisem zasledil nič o njem , da bi kr naenkrat postal prvi golman Benfice , z njo osvojil državni naslov in se uvrstil v finale evropske lige (bivši UEFA pokal ) . Pri 22-tih igrat v Atleticu Madrid v eni od dveh najmočnejši lig na svetu … to je izjemno in je za razred višje od Sarme, ki je odličen vratar. Od teh ″velikih″ se spomnim samo Casillasa , da je tko mlad zaigral v prvem moštvu na takšnem nivoju. Toda Casillas je bil otrok Reala, Oblak pa je forešt tam dol in se mu nihče ne umika in mu gladi poti. In ravno na Casillasa me spominja Oblak … tistih par tekem, kolikor sem jih videl. Hiter in spreten ko mačka . Ne igra na moč , kot to počnejo nemški golmani, al pa Šmajhel pred leti pri M.United . Vse, kar mu manjka zdajle … Oblaku … je , da obrani dve sezoni konstantno dobro in z nespornim talentom , ki ga premore , lahko postane eden zares velikih . Kar se pa letošnjega fuzbala tiče … ne spremljam prov veliko. Tale nogomet ni čist po mojem okusu, al se pa staram http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif . Najbolj mi je bil všeč angleški fuzbal osem, deset let nazaj … pred ero Barcelone. Liverpool , M.United , ostali malo manj . Igralo se je ostro,moško, ampak fer … tempo do zadnje minute . Angleški delavski nogomet, oplemeniten z ustvarjalnimi Južnoameričani , Španci in Francozi. Precej podobno je igral elf lansko leto na SP . Prevlada Barcelone v naslednjih letih … z njeno nenormalno posestjo žoge mi ni bla zanimiva za gledat. Enako nimam najboljšega mnenja o klubih, kjer deset igralcev igra za enajstega, pa čeprav je to Ronaldo . Ibrahimović al pa Balotelli mi gresta pa sploh na živce http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ohmy.png … jest z njima že ne bi mogu igrat . Čeprav dosegata fantastične gole, je treba priznat .
  8. silver

    Vesoljni dnevnik LNF 27

    Lili, prosm lepo... to so top šit kure . Ne rabjo pasuša ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif . In šiti je bil tud moj prtljažnik, pa sem imel pod gajbicami polivinil in staro odejo. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif
  9. silver

    Vesoljni dnevnik LNF 27

    Zdej so v obljubljeni deželi... južno od Trojan . http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png
  10. silver

    Vesoljni dnevnik LNF 27

    Temperature so majske, padavine pa tiste iz … sušca . To je letošnji April plus veter non stop . Kakšen dan me prime, da bi izpred vhodnih vrat snel , sicer ob lahnem vetriču lepo zveneče vetrne zvonove . Naposlušal sem se ponavljajočih akordov , ki v dveh sekundah iz milozvočnega cingljanja preidejo v krešendo gasilske sirene, al pa … bognedaj … v rjovenje na rep stopljenemu mačku. . Pijem pivo po napornem dnevu. Po obrazu in rokah imam barvo Heinekenove rdeče zvezde, Tudi zato , ampak ne samo zato, je piksna Unionova in ne zelena . Toda Heinekenov prevzem Laškega je v moški družbi tu okrog skoraj soglasno podprt. Sponzorirajo fuzbal ligo prvakov in še pivo varijo. Kaj češ boljšga … Laščanom je padla sekira v tanajtanarboljši slad. Kot zanalašč sem bil v Ponedeljek v Savinjski dolini ... ta … uvodni del. Od Vranskega pa do Žalca . Vreme še za spoznanje bolj toplo, kot na barju. Bogata pokrajina , rodovitna zemlja in hmeljarske žičnice . V industrijskih conah kopica obrtnikov in malih podjetij , ob cestah reklamni panoji …firm, gostiln . Živahno in optimistično. Al je bil pa dan takšen, da je porajal takšne občutke . Nazaj grede sem se v družbi osmih dam vračal po stari cesti prek Trojan , zaradi krofov seveda. Ne morš s teh krajev prit domov brez krofov. Dame so se do Trojan že umirile in nehale brezveze kokodakat. Osem belih leghorn z družinske firme južno od Žalca , za katere je naš ata sveto prepričan, da so edine kure, ki sodijo v njegov kurnik. Kokoši so sicer original Toskanke, ki so pred dobrim stoletjem emigrirale v Ameriko , da bi se sedaj zmagoslavno vrnile domov. Kure s pedigrejem . Aja, tud kure imajo krof...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif
  11. Dans imajo rojstni dan gospa, ki voluharje žive v zemljo zakopava ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif Vse najboljše in še mnogo dobrega, zalaya ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/clover.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif !!!
  12. silver

    Vesoljni dnevnik LNF 27

    Če ne boste pridn , vas bojo iluminati vzel ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif
  13. silver

    Politika

    http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/OK-thumb.gif Ubuntu ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wizard.gif
  14. silver

    Politika

    Še tole no , potem se pa vračam nazaj na polja in travnike , ter med vrtičkarje in blogarje . Ne en in ne drugi – izem v svojih čistih oblikah, niti hibridne variante obeh pa ne znajo odgovorit na tisto, kar je par dni nazaj izpostavila Iknee . Kako se nehat pufat pri Naravi. Jo izkoriščat samo toliko, da se bo zmožna obnavljat, kot je bila to vajena milijarde let. To bo problem vseh prihodnjih družb, kakršnekoli že bodo . Vsa dosedanja vprašanja so zadevala naš standard oz. v najslabšem možnem scenariju obstoj države. Če so bili odgovori pravilni, je bil standard višji . Če je bil napačen, smo hodil po kofe na konec Tržaške in nato, naveličani neprestanih voženj, zamenjal carinike za tiste v naših uniformah. Vprašanje sobivanja z naravo pa zadeva obstoj človeštva kot civilizacije . Vse dosedanje probleme … probleme rasti ... je človeštvo reševalo s tehnološkimi preboji, ki so omogočal večjo produktivnost in učinkovitejše izkoriščanje virov narave. In tehnološkim revolucijam so sledile oblike organizacije družbe, ki so bolj ustrezale novim danostim. Človeštvo premore brezmejno domišljijo, kako pogruntat nove proizvode ter storitve in še bolj neskončno, kako jih potrošit. Brezmejna rast, ki pa ima limit v omejenih virih. In ta enačba se ne bo izšla z novo tehnološko pogruntavščino , vsaj na tem planetu ne. Za razliko od dosedanje zahteva obratno logiko ...takšno, ki bo na prvo mesto postavila planet kot ravnovesno celoto in ne našo komoditeto , ″pravice″ in standard, za katerega nam je kr samoumevno, da mora bit višji od tistega naših staršev, nikakor pa ne manjši od sosedovega. Nekak slutimo, da je temu res tako, toda ravnanja in trendi gredo še vedno v napačno smer. In šli bodo, dokler nam narava ne bo izstavila računa, ki ga ne bomo zmogli plačat. Ne me vprašat, kaj bo to … ker pojma nimam, ampak Clifford Simak pravi, da bodo nekoč na zemlji samo še psi ,roboti in mutanti. In črni blog to pozna, zato smatram tisto … kdo je komu kaj pušnil … za brezpredmetno . Upam, da se Simak moti, za črnega sem pa prepričan , da se zafrkava . Fantje vlečemo za kitke samo tiste punce, ki so nam všeč ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif Zdej grem pa iz politka na http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/clover.gif njiva … mi to bolj ustreza . Fevdalizem je bil tko preprost sistem za razumet in provzaprou čist v redu. Eko in bio . Sem in tja so komu odsekal roko, nogo in kkšno zažgal na grmadi . Če pa dans pade avion dol, je takoj 200 mrtvih Ne vem, ne vem, zakaj smo tiščal naprej ...
  15. silver

    Vesoljni dnevnik LNF 27

    http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Ceres Pikapolonca Broz Nejprej sem hotu poklicat 112 , al kolk je že ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif Lastnina ? Bo privatna ali državna ?
  16. silver

    Politika

    Ne dražit domoljubke, šaman . Ona je že zdavnej grozila, da jih bo vse iz hlač stresla...tud une, ki so v kiklah .http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif * * * Meni drugač niti ni mnogo mar za vse te -izme. Sem takoj za socializem, ki bi forsiral privatno lastnino .http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif , razen tam, kjer gre za javno dobro. Javno dobro pa so šolstvo, zdravstvo, socialna varnost. Naš / vaš ″nacionalni interes″ pa za razliko vključuje še dodatne dobrote, ki so interes ožjih skupin, ne pa cele družbe . In tukaj se lomijo kopja . Jaz bi privatiziral vse, v zares ključnih družbah (Telekom, luka … pa obdržal kontrolni delež. Ne bi privatiziral infrastrukture … cest, železnic in proizvodnje energije . Neprivatizacija državne srebrnine nas je stala , po nedavnih podatkih GZS, 14 miljard EUR . Samo v banke smo jih vložili 6 , ostalih 8 gre na račun razlike med prodajno vrednostjo družb leta 2007 in današnjo. Če bi pred desetimi leti Belgijcem prodali NLB v zaprošenem deležu (51%), bi zanj iztržili še dodatno miljardo. Še vedno bi imeli kontrolni delež in garantirano http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif večinsko privatizirana banka ne bi kar tako dajala tajkunskih kreditov, kot jih je kasneje še vedno prevladujoče državna NLB. To je bil največji posamičen gospodarski feler v naši novejši zgodovini. Danes tudi tisti, ki so bli tedaj proti privatizaciji, priznavajo napako . Današnji argument istih pa je , da se sedaj ne splača prodajat, ker so cene nizke. Vendar je tukaj treba vedet, kaj se je medtem dogajalo s temi družbami . Da so bila vodstva, mnogokrat nekompetentna , nastavljena politično ob vsaki menjavi vlade. Da se je družbe izčrpavalo za pokrivanje deficita državnega proračuna. Zato se je manj vlagalo v razvoj in širitev na druge trge. Npr. Telekom je bil pred desetletjem daleč pred konkurenco na Balkanu , tako po tehnologiji , kot po ponudbi storitev. Balkan je bil naše ″domače dvorišče″ in normalna pot bi bila ekspanzija na jug. Nič od tega, ker se je ustvarjen profit zlival v proračun, ne pa v poslovne vizije . Enaka zgodba z Mercatorjem . Janković gor ali dol, firma je imela potencial trgovca št.1 na Balkanu . Mercator bi moral kupit Agrokor … in ne obratno . Tako pa se je znašel , zgolj eden od mnogih, v razprodaji nelikvidnih bančnih terjatev iz naslova tajkunskih kreditov . Točno tistih, ki jih ne bi bilo niti približno toliko podeljenih , če bi banko kupil KBC . In če greste gledat zgodovino vseh naših bank zadnjih deset let, boste naletel na identične vzorce . Imet državno banko, nad katero ima politika moč in vpliv za podeljevanje kreditov ″našim″ . Državna lastnina je skupni imenovalec politiki in tajkunom . Brez nje niti v sanjah ne bi mogli povzročit toliko škode, kot so jo . Ker, a je kdo mogoče kdaj zasledil, da se politika vmešava v Idrijsko Hydrio . Tam nimajo kaj brcat, ker to privat firma . Idrija ima danes deset miljonarjev v EUR-ih , pa ni nikomur nič hudga. Imajo 3 % nezaposlenost in dve firmi, ki jim zagotavljata varen jutri. Vmešavanje politike vseh barv v gospodarske družbe z državno lastnino pa je non stop na sporedu … z vsemi posledicami . Politike nikoli ne boste spravl iz tega dela gospodarstva, dokler bo v pretežno državni lasti. Države z največjo blaginjo, z najbolj radodarnimi izdatki za socialno šibke in nasploh z visoko socialno pravičnostjo so pa res protestantske države polarnega sija, ki jih je naštel Pico. V vseh prevladuje privatna lastnina, torej kljub vsemu so kapitalistične, kot jaz razumem kapitalizem . Se pravi privatna lastnina in trg. Seveda so variacije na lastniško strukturo in načine upravljanja. Tudi kapitalizem ni več v 19. stoletju. Participacija pri dobičku, soupravljanje ... pametni lastniki vedo , da morajo zaposlene stimulirat in ne gazit po njih.
  17. Ne v zvezi z gornjim primerom, ampak na splošno . Rad bi pisal tko kot Pico, a se ne upam . V podzavest imam vsajen vzorec, da ni modro se postavljat med človeka in njegovo samopodobo. Od obeh jo dobiš po prstih ... od unga in od njegove samopode . Nej se kar sama zmenta, si rečem ponavad ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/clover.gif
  18. silver

    Vesoljni dnevnik LNF 27

    Men pa manjka tista lagodna zgodnja jutranja ura po zimskem času . S kofeinom v eni in nikotinom v drugi roki sem se lepo počasi sestavljal … vlakno za vlaknom. Zdej pa … samo da odprem oči, že je zarja na vzhodu, šundr na cesti , ter kikirikanje in meketanje na dvorišču za hišo . Vse je pomešano, gobci , sonce, smrčki, avtomobili , kljuni in cviljenje dvigala na gradbišču . Urbano zmešana vas . Nov brezplačnik smo dobil v nabiralnik . Ljubljančanka by Finance . Izgleda kot PR mesta Ljubljane, ampak je vseeno nekaj simpatičnih člankov notri. O Ani Lukner - zvezdici recimo . Punca iIzgleda krasno, enako krasno se bere tisto, kar počne . Pa razmišljanje Lucuja o Ljubljani, ki da ni jezno mesto , kot so to recimo Maribor, Split ali pa Marseille . Da je zato na otip malomeščanska in da iz istega razloga nima državnega prvaka v nogometu. Ampak res je vse mogoče. S sosedom sva se dogovorila, da si posojava stroje , ker se ne izplača imet svojega lastnega za par ha zemlje. On dobi pri meni travniško brano, jaz pri njemu njegov stroj za delanje krajčkov. Zdej sem čist evforičen od optimizma in si drznem Vsemogočnega nadlegovat s priprošnjo , da bi po defaultu ... babe ne ble tečne in da je moja hiša pospravljena . Vse ostalo bom že sam ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif
  19. silver

    Vesoljni dnevnik LNF 27

    ... končal pa v črni luknji . http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif
  20. silver

    Politika

    Rapa Nui, ljudstvo z Velikonočnega otoka , je dober primer, kako si odrežeš vejo, na kateri sediš. Oni so bili tisti, ki so tako zavzeto postavljali tiste znamenite kamnite kipe … visoke 10 in več metrov . Za transport so potreboval okrogla debla, posekal večino dreves na otoku in erozija jim je odnesla vso rodovitno zemljo . Ljudstvo je skorajda izumrlo doprihoda kolonialistov, ki so potem samo še dodal piko na i . * * * To je silno zanimiva tema, Iknee na katero imam pa več vprašanj, kot odgovorov . Prva stvar, ki mi pade na pamet, da se človeška rasa obnaša kot tuja, invazivna vrsta življenja na Zemlji, ki z vsako višjo stopnjo civiliziranosti bolj izgublja vsakršen odnos do tega planeta. Mogoče smo pa res ene vrste vesoljskih kobilic. Vsa ostala živa bitja so stotine milj. let živela v sožitju in z naravo . Po naravnih zakonih so vrste propadale, mutirale in se porajale nove … vse do trenutka, ko je zaživela človeška civilizacija . Od tu naprej je dogajanje, kot bi ga zavrtel s pospešeno hitrostjo. S poseganjem v naravo izginjajo živalske in rastlinske vrste , ter funkcije, ki so jih imele v zagotavljanju ravnovesja . Enostavno jih narava ne zmore nadomeščat s hitrostjo, s katero jih človek iztreblja. Do danes je škoda že dosegla nivo, ki očitno škodi človeški rasi . Da se posledic ne zaveda, težko rečemo .Zakaj torej ne ustavi ali upočasni tempa ? Ker človeška družba ni čebelja družina. Nima ene matice, nekaj trotov in armado delavk, ki delajo vse za preživetje iste skupnosti. Človeška družba je sedem miljard bolj ali manj delavnih trotov, ki večinoma deluje za lastno korist in v dobro svoje familije, občasno pa tudi za širšo skupnost, kadar smo nekoliko bolj osveščeni ali pa s predpisi v to prisiljeni . Človeška družba ima svoje zakonitosti in z vlaka civilizacije ni možno enostavno izstopit in rečt ostalim … jaz se ne grem več . OK , to lahko naredi posameznik in gre živet v rodovno vas . Razen očitka, da je čudn, se mu ne bo zgodilo nič hujšega . Če bi se pa recimo za kaj takega odločila država, jo čaka podobna usoda kot Indijance . Pretiravam, ampak skupnost, ki bi se odrekla razvoju tehnologij in njihovega izkoriščanja, bi bila lahek plen sosedov, ki tega ne bi storili. Najprej ekonomsko, nato morda tudi drugače … . V kaj takšnega bi se blo smiselno podat le ob globalnem soglasju , ki pa ga še nekaj časa ne bo. Niti Kiotski sporazum ni bil podpisan s strani vseh, še manj upoštevan . Države, ki imajo sedaj BDP 3, 4, 5.000 $ na preb. in potencial hitrega razvoja (Kitajska, Indija, Brazilija … ) se temu ne bodo odrekle in se žrtvovale za preostali svet. Ker niso čebele. Kakšen bolj konkreten dogovor bo možen šele, ko bodo veliki igralci bolj izenačeni po ekon. moči . Ali pa tedaj, ko bo narava zaropotala z vso silo in vprašanja ne bo več možno odrivat vstran. Scenariji se seveda že preigravajo. Nekateri spadajo pod teorijo zarot, drugi pod SF, tretji so bolj realni in zemeljski . Česa bo prej zmanjkalo...pitne vode , hrane , prostora , energentov ? In pa kaj bo s tehnologijama, ki nas lahko že danes zbrišeta z obličja zemlje ali pa vsaj toliko škodita človeški civilizaciji , da ta ne bo več civilizacija, ampak zopet samo ena izmed vrst na zemlji . V ono tretjo pa še ne verjamem … namreč, da bi že znal zvrtat črno luknjo po CERN-om .http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif
  21. silver

    Politika

    http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Sej Bajaga pozno začne ponavad ... Lepe praznike http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif
  22. silver

    Politika

    http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif A pa bi strinjala , domoljubka , da bi bil idealen Slovenec tak ... da dopoldan v službi dela kot Nemec, zvečer gre pa na Bajago žurat .( Upam, da maš rada Bajago http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png , lohk dam pa tud kerga druzga ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif ). Ker to strinjanje bi men čist potrdilo , da pa vendarle nismo tko daleč narazen, kot se sicer bere. https://www.youtube.com/watch?v=V9_APuX9Ln4&feature=player_detailpage
  23. silver

    Politika

    En fajn film je bil pred tridesetimi leti... mogoče ga je kdo videl med vami . Tipični srbski humor, ki ga imam zelo rad . Avtomehanik v Beogradu ... mala delavnica...pet razcapanih otrok in zajedljiva žena. Šraufal yu vozni park, namesto novih vstavljal stare dele, okrog prinesel koga, če je ocenil, da se ga da. Bil fer in požrtvovalen, če mu je bil kdo simpatičen . Živel z rok v usta . Nekega dne pripelje v popravilo avto gasterbajter, ki mu je uspelo v Dojčland. Čisto nemško poštirkan , z nemško ženo in lastno firmo v Nemčiji . Ko se dogovorita, kaj je za popravit na vozilu, se vsi usedejo za mizo in gasterbajter začne iz denarnice vlečt fotografije … poslopje firme z leve , z desne, s profila … . Pa on in njegova Helga pred firmo, za firmo . Cvancih jare ...arbeit, arbeit , arbeit … ponavlja nenehno . Avtomehanik nekaj časa posluša , potem pa vpraša … kaj pa otroci , imata kaj otrok ? Ne , otrok pa nimava...skloni glavo gasterbajer. Helga ne more imet …! in objame ženo tolažeče . Avtomehanik tedaj iz žepa potegne oguljen tošelj in iz njega vzame fotografijo , na kateri so on, žena in pet otrok. Eto vidi, što sam ja uradio za ovih dvadeset godina. Prizor se zaključi s kadrom, v katerem kraljuje zmagoslavni pogled srbskega Srba in zraven sklonjena glava nemškega Srba. To je blo filmsko pretiravanje …ampak a razumete razliko teh dveh odnosov do življenja ? Arbajt vs. iz inata * * * Sej mi lahko filozofiramo o reformah, varčevanju ipd. v nedogled in ne naredimo nič. Stvari se bodo vseeno razvijale naprej in po svoje … na slabše . Po kmečko …ker nismo speljali reform in privatizacije, nimamo dovolj novih delovnih mest in najmanj ena divizija otrok bo vsako leto odšla delat v tujino. Tja, kjer so se tega lotili pravočasno in odpirajo nova delovna mesta . In odšli bodo večinoma dobri in sposobni … . Socializem ne sodi ne v fabrike, ne v firme, ne na njive. Tu kraljujejo avtomatizem trga, ponudba in povpraševanje, mejni donos , psihologija množic in potrošnje ter nekaj matematike . Arbajt in zdrava pamet. Mora pa socialni čut družba pokazat na področju šolstva, zdravstva, kuture … . Kot civilizirana družba in ne kot Sparta smo se zavestno odločil, da naj vsi otroci imajo možnost šolanja, vsi bolani možnost zdravljenja, vsi dela nezmožni možnost do podpore in vsi seniorji pravico do pokojnine. Da pa kot družba zmoremo te socialne pravice šibkejših , moramo kenslat socializem iz gospodarske sfere . Slovenija trenutno ne zmore dovolj dobro poskrbet za socialno šibke zato, ker ima preveč socializma v gospodarstvu in ne premalo !!!
  24. silver

    Vesoljni dnevnik LNF 27

    Da ne bi zdej slučajno to kdo razumel kot politično debato oz. (krivo)versko propagando !! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ohmy.png , pa čeprav je tajming nadvse primeren ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif Križev je v Sloveniji skor tolko, kot je težav . Na vsakem tretjem hribčku cerkev, na vsakem četrtem razpotju kapelca . Včeraj, ko sem se vračal domov in se spuščal po logaškem klancu proti Vrhniki, sem na sred klanca pogledal čez levo okno. Vem, da je tam nad mestom grič in na njem cerkev. Ampak včeraj sem jo ujel v uč ravno v trenutku, ko so se v eni liniji poravnali cerkev, sedlo v hribu za njo in v sedlu vrh Triglava. Tale Triglav se res vidi čez pol Slovenije . In na Triglavu je sevede Aljažev stolp ... Torej križi povsod … kot znak pozunanjene vere, kljubovanja nekim drugim časom, tradicije .. kaj jest vem simbol česa vse je še.
  25. silver

    Politika

    Ne da se primerjat Yu izpred ne vem kolko let in današnje Slovenije . Uradna brezposelnost je bila nizka iz razlogov , ki ste jih že naštel . Po moje še najbolj zato, ker so mnogo kje trije počeli stvar, ki bi jo moral naredit eden. In te tri plače, čeprav nizke, so bile višje od ene, ki bi bila zaslužena. Takšna firma je ponavadi delala izgubo, ki pa je bila v tistih časih zgolj ena vknjižba v bilanci, konkretnih posledic pa ni imela … za podjetje . Ni propadlo, ker je bil trg zaprt, zaščiten z visokimi carinami. Mal hecno je videt firmo, ki ima izgubo večjo od celotne aktive , pa še vedno posluje . No , takrat je bilo to možno . Dobilo je novo posojilo , ki je izviralo ali iz natiskanega denarja ali iz zadolževanja v tujini . V takšnem primeru izgub torej ni pokrilo podjetje, temveč lastnik … država. Izgube so se torej socializirale, ter se izkazale in reševale na nacionalnem nivoju. Na takšen način ni problem imet polno zaposlenost... do trenutka, ko ni blo možno več dobit tujih kreditov. Takrat je preostalo le tiskanje denarja...sledila je inflacija , nato devalvacija za ustrezen % in Janez se je naslednji dan prebudil z 20 % manj težko denarnico, kot jo je imel še prejšnji dan. Se pravi...tudi tedaj je na koncu vedno plačal Janez , čeprav se mu morda ni tko zdelo. Zdajle govorim na pamet … ampak se spomnim podatka izpred let, da je Slovenija imela pred II. svet.vojno skoraj primerljiv DBP z Avstrijsko Koroško , tik pred osamosvojitvijo pa zgolj še slabih 60 %. No, to je posledica logike socialističnega ″tržnega″ gospodarstva in cena za (relativno) polno zaposlenost na nacionalnem nivoju. Na nivoju podjetja se je konkretno videla posledica, ko smo vstopili v EU in sta se na trgu soočili podjetji … eno slovensko, leta ščiteno s carinami in drugo avstrijsko...prekaljeno na kap. trgu. Ve se, kdo je koga kupil . In na nivoju posameznika … slovenska plača je bila za enako delovno mesto polovica nižja od avstrijske. Gasterbajterji so bili zaželjeni v YU . Ko so nam od časa do časa zaprli pipco in ker je država imela stalno negativno plačilno bilanco s tujino, so devizni prilivi iz tega naslova prišli zelo prav. Enako velja za turizem . Gospodarstvo zaradi zgoraj navedenih razlogov ni bilo konkurenčno na zahodu in je tja mnogokrat izvažalo po dumpinških cenah zgolj zato, da je zase in za državo dobila prepotrebne devize. . Bolje mu je šlo na trgu , kjer se je plačevalo s klirinškimi dolarji . Enako dobro v Iraku, Libiji … kje vse nismo gradili hidrocentral , postavljal žerjavov . Ampak trdna valuta, za katero sta lahko kupila nafta, kofe ... je bila samo na zapadu, zato smo se kdaj pa kdaj šli par nepar in podobne zadeve, čeprav smo imel obračunskih dolarjev na pretek. Zaposlenost danes ? Poleg mnogih domačih neumnosti , ki so rezultirale v petletnem padanju BDP-ja , še daljšem obdobju nizkih investicij, ki edina prinašajo delovna mesta, se nam je mimogrede zgodila še globalizacija. Predpostavlja trg s prostim pretokom kapitala in dobrin . Delo pa ni tako mobilno . Globalizacija je Evropi in ZDA odnesla na desetine milijonov delovnih mest … predvsem strokovno manj zahtevnih . Dogajanje v Evropi smo lahko spremljal v živo zadnjih dvajset let . Kar nekaj podjetij in lon poslov smo dobil od evropskih firm v drugi polovici devetdesetih . Firme iz jedra Evrope so iskale nove trge in cenejšo delovno silo . Pri nas smo v Preventu šivali delovne rokavice in sedežne prevleke za avtomobile. V Muri so šivilje šivale za tuje blagovne znamke . Vsa dela z nizko dodano vrednostjo. Ko smo postali predragi, so se firme zaprle (al pa tud ne … Aha Mura !?) in se ponovno odprle drugod. Najprej še bolj na periferiji Evrope … Slovaška, Poljska, Turčija , mnoge so pa kar takoj skočile v Azijo, kjer je delovna sila za tovrstno proizvodnjo idealno poceni. Celo omenjeni Tomos je odšel delat motorje na Kitajsko. Sloveniji so od globalizacije ostali Hoferji, Lidli in podobno . Cenejše dobrine za potrošnike . To je dobro. Ni pa dobro, ker je izgubila delovna mesta, pa čeprav slabo plačana. In še slabše je , ker ni razumela , kaj globalizacija pravzaprav prinaša in zahteva. Tudi lastno podjetnost in investicije . Podjetnost ubijamo in skoraj preganjamo , investiral smo pa v neuspešne tajkunske prevzeme. In zdej se čudimo, ker ni delovnih mest in čakamo, kako bodo tujci navdušeno investiral pri nas, oni so pa že davno na Kitajskem. Zdaj pa še tisto najbolj zanimivo ... . Čeprav ni fajn in ima težke eksistenčne posledice za marsikoga... nam vendarle ne bi smelo bit žal za izgubljena, vendar slabo plačana delovna mesta v Muri, umazana v LaFarge-u in neproduktivna v Tomosu … . To so strukturne spremembe, ki jih namesto nas sedaj dela globalni trg . Dela natanko to, kar bi mi sami morali sprevidet in naredit pred desetimi, petnajstimi leti. Usest se na prvi evropski vlak, o čemer se je toliko govorilo … no, to je zahtevalo , da se pravočasno pristopi k pokojninski ref. , reformi trga dela, zdravstveni , sodstva, reformi šolstva !! , ki naj bi produciralo zaposljive kadre. Nič od tega ni bilo storjenega, ali pa je bilo zgolj formalno … brez vsebine in predvsem brez vsake vizije. Zaradi naše pasivnosti in tiščanja glave v pesek sedaj vse to dela globalni trg namesto nas, ampak na težji in bolj boleč način.. Zato naši/vaši otroci iz naslednjih dveh generacij ne bodo imel dovolj služb doma .. zaradi naših napak iz preteklosti . Ampak s tem še ni konec sveta. Ti mladi ljudje bodo šli v tujino, od tam nekoč prinesli domov drugačne miselne vzorce , vrednote in čez dve, tri generacije bo Slovenija ″normalna″ država. Upajmo, da zdržimo do takrat . Sej , če pomislimo … od skupnosti, ki nikoli ni imela svoje države, ki je v bivši skupni domovini petdeset let preživela v kvazi konkurenčnem gospodarstvu in v mehurčju nekih drugih vrednot , je bilo nerealno za pričakovat kakšne stelarne dosežke. Po evforiji je sledil hladen tuš in zdej smo menda že trezni in dovolj realni . In jaz tega pogrešanja in yu nostalgije niti ne razumem in ne jemljem tko za slabo. Bolj v smislu objokovanja nečesa, kar je ... bilo in prošlo. Ni bilo vse zanič in marsikaj v tistem času je imelo zame smisel in vrednost. Yu je naša ... bivša, ex , tudi avstroogrska je naša bivša in ex, pa še katera druga . Provzaprov smo, če pomislim , precej promiskuitetna nacija ...
×
×
  • Objavi novo...