Pozdravljena Kalista! Te čisto razumem,kaj misliš...ker sem bila jaz tudi taka,nič me ni veselilo,v bistvu čustveno mrtva...in še zdej se mi na čase zgodi,da se zdim sama sebi prava pokora,grda tako na zunaj kot na noter... Občutek sem imela ,da se samo norčujejo vsi iz mene,še sedaj ga imam...ampak ne več tako pogosto.Vsak dan se videvam z istimi ljudmi,pa se mi zdi,kot da se sploh nebi poznali...ampak samo hodimo eden mimo drugega...in težko bi rekla,da kdo sploh ve kaj razmišljam,kako se počutim... Vem pa ,da odkar sem tukaj na Lnf-ju...se počutim veliko bolje... Še pol leta nazaj sem isto,kot ti dobesedno hodila iz dneva v dan....potem se pa ustaviš in zamisliš in spoznaš,da tvoje življenje ne vodi nikamor,se vprašaš kaj zahudiča sploh hočem...?