Vau - malo presenečena, malo pa tudi ne. Se mi zdi, da me življenje kar sili k temu, da bi se prepuščala (še celo malo preveč) - ničesar ne morem zares nadzorovati, oziroma pravzaprav nekako že vem, kako se bodo stvari razoletle, samo potem samo sebe začnem prehitevat in bi najraje že kar zdaj vse imela/dosegla - samo sebe izsiljujem. Prepuščati se nečemu višjemu ja - kar huda šola . Spiritualnost me zanima, sam sem opazla, da moram vse skupi fejst pod kontrolo držat, drugače me preveč potegne not. Pa bi si včasih želela bit bolj "zemeljska". Hvala, lunca.