Dragi dnevnik in vsi bogi reučki k boste mogli tale moj post brat... ...sej ne vem pod kaj nej tole napišem ampak sem tok fucked up da morm tole iz sebe dat....A se spomnite k sem pred časom napisala da sem zaljubljena in da zadeva ni šla čez....no...pol se nisva nč slišala čeprav sva do določene mere poslovno povezana, sam je kolegica za njih zadovžena tko da men ni blo nč treba nardit...no skrat al pa zdolga sej ne ve...danes sem imela eno stranko za njega da jo pokontaktira in sem mu mogla eno povratno informacijo dat...in me je poklical...in službeno predebatirava in pol me praša "Kako si" in najraj bi mu povedala da sem adijo pamet :xx!: in da edino kar si želim je da me objame, pa sm mu rekla da sem uredu, kaj pa čem služba je služba. Roke so se mi tresle, v momentu sem zakuhala pol zmrznla, hotla bi se pogovarjat z njim sto let, pa je blo treba delat naprej in sva prekinla....in zdej sem adijo...vrti se mi...slabo mi je in sploh se ne morm skoncentrirat....ceu Fak...sej vem da se morm skulirat...in sem mislila da sem že bolš...evo...kot da sem bila učeri z njim....vem da nč ne morm nardit....ugriznt se u jezik in pogoltnit knedl..it dam in objet Polono, ker ker ker ker....hudiča....ker jest ker jest sm totalno zalublena... Dost o tem. Tko da veste...smotka smotana...