Tko...full razmišljala o tej temi... :xx!: Sem se odločila pred časom, da se bom naučila streljat z pištolo...A ZAKAJ? Sm mela neki časa - glede na vse svetovne dogodke - negativne misli glede vojne...in se odločila da jaz ne bom ena tistih mam, ki bodo jokcale v zaklonišču...in bom branila mojo hči do konca....še slabša misel, ki se mi je porodila....kaj če se zgodi ala Bosna....posilstva.....potem rajši ustrelim hči, kot da dopustim, da se ji kaj takega zgodi....(na žalost iz lastnih izkušenj trdim, da če nisi trdna oseba - življenje v tebi ugasne) ... JA, moj odgovor, ne glede na to, da v tem trenutku ne morem niti mravljice pohodit, da me srce boli za vse mucke, ježke, žabice...ki so ubite na cesti, da rajši ne berem časopisa in gledam poročil (nočem si zatiskati oči in ušes, le težko prenašam to) kot da poslušam vse tole naše sranje, da se rajši obrnem, kot da zaidem v nasilje, da rajši odrolam 20 km in sprostim negativo, kot da bi izvajala kakršno koli nasilje, JA, ne glede na to, če bi bila v nevarnosti moja hči - za vse ostale ne vem če, ker mi je prva hči in če ubijem in sem obsojena, potem je hči spet prikrajšana za mene, JA - za mojo hči, za preživetje hčerke in sebe - JA. PRIZNAM - UBIJALA BI.