No, da še jest neki na to temo rečem - povem...Moja babica bo stara 18.9. - 90 let - full je carica, zato smo rekli da ji bomo nanizali ene par presenečenj...prvo je že realizirano, namreč v časopis Vzajemnost sem poslala pismo z opisom moje babice in so ga v celoti objavili z pripadajočo fotkico moje babice (z vnukinjo in pravnukinjo). Evo in tole je pismo, ki sem ga poslala. Moja babica bo namreč 18.09. praznovala svoj 90 rojstni dan. Pa boste rekli, eh saj ni edina, takih je veliko. A ne,temu ni tako, moja babica je namreč superbabica. Pa zakaj? Boste seveda takoj povprašali. Zato ker je! Moja babica je namreč superbabica zato, ker je super pa še babica. Pa ni samo babica, še prababica je – pravnukinji Apoloniji, ki je stara 8 let. Pa naj začnem od začetka…kot vsaka (ali pa skoraj vsaka babica) je tudi ona »čuvala« mene in mojega brata, ko sva varstvo seveda potrebovala. Vnuki odrastejo, kajne? No, tudi midva z bratom sva odrasla in počasi so njeni razlogi, da živi postajali vse bolj medli. A devet let nazaj, ravno ko je že skoraj da obupala nad tem življenjem, se je zgodila nova luč. Njena vnukinja, torej jaz, je zanosila…in rodila pravnukinjo Apolonijo. V osmih mesecih, ko je bila njena pravnučka pod mojim srcem, je napletla dve dekici in dva kompleta oblačil (jopici, hlačke, copatke in kapici )za mojo hčerko. V teh osmih mesecih je zaživela in seveda živi še danes. In to tako polno in neverjetno življenje, da mi nihče ne verjame, da bo ta gospa septembra dopolnila 90 let. Živi sama oz s svojim papagajčkom v garsonjeri na Viču, sama si kuha in čisti. Ok, vse lepo in prav, pa kaj potem? Sama si je kupila satelitski krožnik, zato da lahko gleda vse mogoče kanale. Sama si je uredila kopalnico tako, da ji jo zavidam tudi jaz. Ima svoj gsm, na katerem je ves čas dosegljiva in nas seveda iz njega vedno pokliče in preveri če smo živi in zdravi. Pri 90 letih še vedno kvačka prtičke, katere nam potem zavidajo seveda vsi. Še vedno plete. Še vedno bere, kljub temu da ima v zadnjem času kar precej težav z očmi. Ta vražja mrena…. Še vedno »pokomandira« celotno družino. Vsak dan se odpravi po nakupih in vedno nas v njenem hladilniku čakajo najrazličnejše dobrote. Še vedno obrede trg in še vedno je stalen gost območja Tivolija. Še vedno se pripelje iz Viča do Medvod kjer živimo in s tem premaga 3 nadstropja v njenem bloku in 4 v našem. Pa še dva avtobusa za nameček. Počasi a z vzstrajnostjo. Še vedno gre rada na izlet ali pa si privošči tortico v Čolnarni v Tivoliju pa še kaj drugega si tudi privošči…. In da je pika na i dovolj vidna, naj vam povem, da je ravno prejšnjo soboto »čuvala« mojo hčerko, ko sva imeli z mamo druge opravke. Pri 90h! Še vedno je pri njej redno na obisku frizerka, občasno pa še pedikerka. Prosim vas lepo, pa recite če ni neverjetna? Prababica, babica, mama…in za vse nas poskrbi z celim srcem in dušo. Nič ji ni odveč… In zato želim in vas prosim, da objavite njenih devedeset let tudi v reviji Vzajemnost, Da ji lahko vsaj na tak način izrazimo spoštovanje in radost, ki jo čutimo, ker je v naših življenjih naša babica Viška, kot jo kličemo vsi, ki jo imamo radi. Seveda pa bi mogla objava ostati skrivnost »med nami«, saj bo samo to lahko pravo presenečenje. Ma, full jo mamo radi. In je blo 2. Seprembra objavljeno in me je klicala in mi rekla: "Ti lumpa ti, kaj si ti meni ušpičla?!" Full je bla vesela.... Čaka jo pa še "surprise party", katerega se bodo udeležili vsi njeni, k jo mamo radi, pa nov GSM dobi...eeeej ta naša babica....MOJA MOJA!