Piko,tudi sama ne znam ravnati z konji.Pa je hišni svet pred dvema letoma sklenil, da nujno potrebujemo jahalnega konja.Moj veto ni uspel....Imela izkušnje z "malimi živalmi(mucki, kužki, hrčki,....)...ampak konj? Torej,konji na paši so čreda( ne jata)...in imajo dobro izdelano hierarhijo...do tebe prišel najprej najradovednejši...ko so ostali spoznali, da nisi nevaren...so ga pač izpodrinili...Vsekakor ni pametno, da se giblješ za njihovim repom,konji so izjemno inteligentne živali in plemenite, lahko pa se ustrašijo...in...brca te lahko stane življenja...Kadar zasučejo ušesa nazaj ali dvignejo rep..POZOR...nekaj jih je vznemirilo... Čeprav se z našim konjem še vedno "vikava čez plot", me očara...ko mu ponudim sladkor v kockah ali korenček..poje....pa ga pobožam za ušesi in vratom in povem kaj lepega na uho......nasloni glavo k moji in ves otrpne...posluša....V takih trenutkih se počutim kot oseba iz filma"Šepetati konjem"....ton glasu in božanje ukroti"mrcino".... Torej, želim ti veliko lepih trenutkov s temi plemenitimi bitji, previdnost pa vseeno ni odveč P.S:ko bom velika in bom znala....pa "nalimam"tudi našega konjička