*glas*

THE WORK "To je film za katerega so vsi udeleženci dejali, da ga mora videti prav vsaka oseba..." "Film deluje katarzično in transformativno..." Namen filma je prikazati nov in zelo neposreden, vendar izredno učinkovit način terapevtskega oziroma rehabilitacijskega dela z zaporniki, bivšimi zaporniki in povsem preprostimi ljudmi zunaj zapora (civilisti). Ta neposreden način skupinske terapije je izredno učinkovit za vse prisotne. Pomaga nam razumeti vzroke, zakaj večina ljudi v sebi nosi destruktivna nagnjenja, čustvene bolečine in rane, ki nas spremljajo v vsakodnevnem življenju. Pokaže nam načine, kako jih lahko na varen in neposreden način sprostimo iz svoje osebnosti.

Milenijski snežinki iz oddaljene galaksije Kako je mogoče, da sta mlada talentirana glasbenika, tako izčiščena v svoji belini in glasbenem izrazu, po zmagi na Emi tako razdelila slovensko javnost, nedavno tudi evrovizijsko? Kaj sta naredila narobe? Priletela sta na glasbeno sceno, ne kot komet, bolj kot dve milenijski snežinki, kakor je rekla Valentina Smej Novak; kot nenavadni bitji iz oddaljene galaksije, kot avatarja, in prinesla sporočilo, ki je tako blizu poeziji, kot je to mogoče. Zrla sta drug v drugega, kot da ne obstaja nič drugega, kot ljubezen, ki jo čutita. In nekaj je postalo narobe. ... ... ... https://www.delo.si/sobotna-priloga/milenijski-snezinki-iz-oddaljene-galaksije-177863.html?fbclid=IwAR1y7ZieNMOroOBg0v5-aBiE4KSSlvHnK_II5-B74a3CMhRI4X2Ha-HgPI8

To je razvidno iz tega, ker ko opisujem neko doživetje/stanje (v katerega tudi lahko vstopim med opisovanjem), se med tem ko ti skušaš slediti temu kar ti predajam, na neki točki tvoj um ne zmore več naravnati na vibro, ki je predajana in zato se nato zgodi ta reakcija, ko se začneš z mano prerekati, saj sem ti naenkrat postal kontraidiktoren, toraj začneš dojemati, kot da se moje izjave druga drugo zanikajo in vse to naenkrat nima več smisla - čez tvoj pogled.. in na ta način jasno zaznam do kod lahko kdo stopa z mano in kje je njegova meja (zavest-um-vibra), ki je ne more več prestopiti in mi zato ne more več slediti.. Zagotovo lahko marsikaj odpiraš, ampak verjetno si že opazil, da te jaz nikdar še nisem prosil, da bi ti meni kaj odpiral.. Oziroma, ti si vsa ta leta na forumu, deloval z hrepenenjem in nujo, da želiš vsem nam odpirati stvari, kljub temu da si tega nismo želeli ali potrebovali.. zato si uporabljal tudi prijeme pretveze, ko si se delal kot da tebe nekaj zanima, da ti rabiš odgovore, le zato, da bi nato lahko vsilil svoje duhovne poglede, nam popravil naše zmotne poglede, ter na poglihal na Krišna pot.. in to sem ti tudi že zelo velikokrat povedal, da to ni etično kaj počneš in da če lahko s tem prenehaš, ker ne potrebujem "pomoči", ki si mi jo ves čas vsiljeval.. Glede sogovornika: zanimiv sogovornik si ker te (tudi) obsesira božansko, podobno kot tudi mene (zraven vsega ostalega, kar me še tudi..) Vseeno pa ne vem koliko si mi "enakovreden" sogovornik, saj ne vem kaj so dejansko tvoje izkušnja.. Če bi jih kdaj kaj opisoval, bi lahko to seveda takoj vedel.. Ampak po temu kar meni odgovarjaš, se jasno vidi, da moje izkušnje "meriš" na način, da to kar jaz povem ovrednotiš tako, če se to sklada s tem, kako je "to" opisano v vedah, (večen odnos Božanstva do Duš-bitij) in če se ti zdi da ni pravilno izraženo, potem rečeš to ni bila ta in ta izkušnja.. Izkušnja sama in njen opis, ni nujno da se sklada s tvojo mentalno predstavo, ki si si jo ustvaril glede na prebrano v Vedah.. Tako da jaz poznam veliko ljudi, s katerimi se lahko o temu pogovarjam in če oseba nima prednaloženih programov, lahko enostavno v "to", vstopi in pove svoje mnenje.. Najhujši so pač duhovnjaki, ki "vse vedo" in zato jim ta prepričanja onemogočajo pristne izkušnje in ves čas ostajajo v mentalnih predstavah o "duhovnem".. Ti zaenkrat še nisi zmogel vstopiti v mojo izkušnjo, ker se tvoj um vedno ustavi pred njo, ker ne more več zlagati pomenov povedanega po vrstnem redu, kot lego kocke.. V točki singularnosti, ki jo opisujem, namreč odpovedo vsa pravila, fizikalna, energijska, mentalna,.. in zato je za vstop v to točko singularnosti treba znati spustiti nadzor, oprijem za karkoli poznanega in tako tudi um izgubi vse okvirje in možnost oprijema kakršnekoli poznane logike, delovanja skozi poznane vzorce itd.. vse kar ti tam ostane je popolno božansko vodstvo in instantno Vedenje o vsemu kar doživljaš.. Um sicer tam ne more več razmišljati, ima pa to kvaliteto (vse)Vedenja, zato vse le instantno ve, brez da bi sploh obstajal proces ramišljanja ali da bi tam tekli kakršnikoli mentalni procesi, kot jih poznamo, da tečejo tukaj.. Ma ne vem, če ravno ponujam na način kot ti to razumeš.. Jaz ne pišem tega kar pišem, zato ker bi rabil to komu ponujat. Jaz pišem iz svoje radosti, to kar pač pišem.. In ponavadi se ti in še kdo, spravi secirati to kar povem in me želi popravljati itd.. kar slej ko prej pripelje do debate, ko ti recimo jaz povem, da "seciraš" moje povedano z nepravimi orodji in ti povem, da ti je potrebno le enkrat vstopiti v to izkušnjo in nato ti bo vso to sukanje v krogu, ter neskončno seciranje ne bo več potrebno, saj boš imel svoje Vedenje glede tega in ti bo to dovolj.. Odprl se ti bo tudi dostop, da boš kadarkoli lahko vstopal v ta prostor in iz tega prostora prevajal kvaliteto/vibro, ki se tam nahaja..

Ja, vprašanje je kje sploh začeti? Iščem če so kje odprta vrata, ampak zaenkrat jih ne vidim pri tebi.. Glede na te tvoje zaključke, ne vidim, da bi ti lahko jaz karkoli predal.. oziroma tudi če bi ti predal, ti od mene tega ne bi sprejel, ker imaš pač takšno zaključeno mnenje o meni.. Tudi od tukaj dalje se ne da ničesa več peljati še kam naprej.. In če mi znova in znova ponavljaš, kako me vidiš/dojemaš, zakaj potem sploh želiš, da bi ti jaz pokazal, korak naprej?! A se ti ne zdi, da bi za to moral prositi nekoga, ki mu verjameš/zaupaš.. ker meni očitno ne.. Ali? In še naslednje zanimivo vprašanje: Zakaj želiš, da ti jaz pokažem korak naprej, če trdiš, da še nisem doživel niti tega kar si ti?! Če trdno verjameš, da imaš izkušnje ki so globlje od mojih, potem mene ne rabiš.. Zato ne vem zakaj znova in znova potem želiš da ti ravno jaz pokažem pot naprej.. Tako da najprej mi iskreno sedaj odgovori na spodna dva vprašanja: 1.) Ali je v tebi res iskreno zanimanje za to, da morda imam pot do izkušnje, ki jo tudi ti iščeš in potemtakem obstaja tudi dvom v vse to kar si zgori opisoval in zanikal, da je to možno? ali 2.) Ali tvoja izražena želja da ti naj pokažem ta zadnji korak, ni sploh iskrena, saj si ti že vnaprej odločen, da ga sam še nisem doživel in ti ga zato tudi ne morem pokazati?

Definitivno! Moj point je, da masturbacija je užitek.. to vsak ve.. Zato vsaka žrtev, ki jamra kako ji je hudo, kako je sistem do nje nepravičen kako so sile izven nje, ki ji neomogočajo boljše življenje.. itd itd Da je to pač masturbacija osebe, ki ji je izredno fajn v vlogi žrtve.. zato se taka oseba hrani ko jamra in se pritožuje nad onimi zgoraj in v tem neznansko uživa.. Taka oseba se bo šla neskončne borbe z mlini na veter, ker rešitve si vbistvu ne želi, dovolj ji je borba in da je skozi dovolj ljudi, za katere lahko reče da so slabi - beri slabši kot on/a.. Zakaj bi nekoga potem reševal iz tega, če ji je ta oblika užitka sprejemljiva.. in ji je to dovolj

Bom.. mora iti sinhrono, drugače se ne zgodi..

Saj je nakazan.. vedno..

Jaz vedno opisujem neko stvar iz dveh, treh ali štirih nivojev(dimenzij).. (to te lahko nauči kako se premikati vertikalno čez dimenzije..) Ti vedno opaziš, da to kaj jaz opišem, na neki točki nima več logike, saj se ne sklada več s tem kaj sem prej napisal.. In zgodi se vedno en in isti scenarij.. Pač ti se lahko premikaš po celi dimenzijski skali z mano, le zadnjega koraka ne moreš narediti.. In vedno ti na isti točki potem logika ne more več sprocesirati-dojeti povedanega.. In to pove, da tega zadnjega koraka še nisi nikdar prestopil, zato ga tudi z mano ne moreš.. ampak bi ga rad.. In če želiš bi ti mogoče lahko pokazal kako.. ni pa nujno no, da bi delovalo.. eni včasih trkajo, trkajo in ružijo, galamijo.. ko pa jim odpreš vrata, pa si zopet premislijo in ne upajo stopiti skozi.. ampak tega pa se ne da narediti namesto drugega.. vse ostalo lahko Skratka ko obstojiš pred zadnjim korakom, tvoj um zgubi stik s tem kaj opisujem (kaj je tam izza) in mu je to nelogično.. In ko obstojiš pred temi vrati, potem začneš recionalizirat, da povedano nima več smisla in da jaz sam sebe zanikam, itd.. Če bi naredil le še ta en korak, bi se ti pa instantno vse to razjasnilo in bi instantno dojel.. VSE kar opisujem.. Ker v vsaki dimenziji je druga logika, so druga pravila in druge ultimativne resnice.. So pa preslikave ene in iste resnice gor-dol, ampak zaradi frekvenčne razlike dimenzij, nastaja druga kvaliteta in v sami praksi tudi resnice delujejo tako drugače, da bi neuk opazovalec rekel, to so čisto druge stvari.. Ja ti imaš svoj vsemogočni prav. Jaz imam svoj vsemogočni prav. Predlagam, če si lahko drug drugemu dovoliva, da imava vsak svojega pač, če že nimava skupnega.. Mene ne moti tvoj.. Ampak ti sprašuješ in jaz pač odgovarjam..

Ja a res ne vidiš kako vse to obstaja hkrati.. ? A se pustiva vsak svojemu vsemogočnemu prav? A zmoreva?

Super. Ko najdemo napako pri drugemu, jo ponavadi želimo popraviti. In to dejanje vbistvu izraža našo (nam še nepoznano) željo, da želimo sami pri sebi nekaj popraviti, čeprav še ne vemo kje je naša zmota. Zato to zmoto zaenkrat raziskujemo in popravljamo pri nekomu drugemu.. Slej ko prej pa je treba obrniti to lupo preiskovanja še vase. S tem ko želimo popravljati druge, si zelo lepo priznamo, da sami še ne znamo in se želimo nekaj naučiti.. Poskusi čez to odkriti kaj točno pri sebi misliš, da je nenatančno doživeto.. in kje bi lahko bile te tvoje zmote, ki te zmotijo čez to, kar se ti zrcali nazaj skozi mene..

Dokler se ti ljubezen kaže samo skozi čustva, je to le pogojena človeška ljubezene.. Čustva so fina, ljubim, sovražim, radosten sem, izpolnjen sem, nezadovoljen sem in seveda ljubim te neskončno.. mmmm, vse to je zelo prijetno (in tudi sam se grem vse to, ker je res fajn), a vseeno je to le en vidik izraznosti ljubezni.. In dokler je edini, takrat je ta ljubezen še milnljiva, je podvržena nihanjem in so potrebni prav specifični pogoji da jo lahko čutiš.. zato je večina sveta tudi izvzeta iz te ljubezni, saj večina ljudi ne dosegajo teh strogih ozkih kriterijev ega, ki določa meje tej "ljubezni".. Ne zelo si falila.. najmanj 5,5miljarde ljudi je še željno te drame.. Je pa skoraj vseeno če živiš na 50m2 v gužvi ali sam na gori, ko pride trenutek tvojega prebujenja, se samo zgodi, tako ne skrbeti okrog stanovanjske politike gradnje stanovanj, kot da je ta odgovorna da se ljudje ne prebudijo.. Drugače pa jaz ta del posta in vsi ostale tvoje podobne poste dojemam pač kot osebno masturbacijo. Toraj mentalno masturbacijo nekoga, ki si obupno želi biti žrtev in bo naredil vse, da si bo dokazal, da je to upravičeno.. in nato masturbira in argumentira z tisoči razlogov zakaj vse to JE TAKO kot je in zakaj ni možno nič druga, kot da si žrtev nekih zunanjih sil.. Mogoče pa ni tako.. Kaj pa če to ni res? Ni družbeni sistem tisti, ki je vzrok ampak sistem je le odsev ljudi, toraj je posledica in ne vzrok.. Ljudje ne želijo bistva, zato imajo sistem, ki je njegov nadomestek. Sistem zelo lepo pozunanja, nepoznano notranjo sušo v ljudeh.. Zato je dober, saj popolno vsakemu posebaj zrcali, to kar on je in kar on oddaja navzven v svet.. Center pa.. ko ga izkusiš, veš, da ti drugje ni več mesto.. Ne na način, da bi od česarkoli drugega zato bežal.. Ampak dejansko obratno, saj iz lastnega centra lahko sploh deluješ s polno močjo, tukaj komaj dobiš orodja za resnično spreminjanje realnosti, na vseh vidikih in realnostih bivanja.. ampak tukaj imata moč in ljubezen eno noto.. Ne gre tukaj za moč nekoga poraziti, ampak ker si dovoliš ljubiti, zato iz ljubezni prejmeš vedno toliko moči, kolikor je v kakršnikoli situaciji potrebuješ, da izvršiš namen, ki je takrat na vrsti, da se izvrši.. Če se počutiš nemočno, to pomeni tudi, da nimaš ljubezni.. Saj vsa potrebna moč ki jo potrebuješ za spremeniti karkoli že, se skriva v ljubezni. Ko najdeš ljubezen/modrost/vedenje, najdeš tudi moč, ki jo potrebuješ za realizacijo vseh ciljev, ki jih takrat še imaš.

Mgd, to ni tekmovanje.. Opažam da ti Brezo ne pride do kolen glede tekmovalnosti, okrog te teme.. Pramatma je točno to kaj verbalno opisuješ.. In vse te definicije, ki jih daješ, so teoretično gledano čisto korektne ali dovolj pravilne, da lahko rečem, da se strinjam z njimi.. A v sami izkušnji dobiš doživetje "tega". In dokler tega ne doživiš, v nobeni obliki bivanja ne moreš biti izpolnjen, ne kot atma, ne kot sveta geometrija, ne kot čista energija, ne kot vsi nivoji nižje, ker ti manjka najbolj sveti prostor kreacije in to je Izvor. Brez tega nikjer in nikdar ne boš izpolnjen in boš le do neke mere osvobojen iz maye, tudi na najvišjih duhovnih poteh.. In ja, ko se nahajaš v tako imenovani "ločenosti", so vse te definicije, ki jih recitiraš iz Ved na mestu.. Vseeno pa ponavljam dokler ne izkusiš samega Izvora, ti bo "nekaj" ves čas nekaj manjkalo.. brez da bi vedel kaj.. In tukaj v tem stanju, je vedno le ta borba z ostalimi in dokazovanje in povzdigovanje sebe, ker želiš biti več kot drugi.. To pa zato, ker le v Izvoru izkusiš Enost, ki jo imaš z celo kreacijo.. In če tega ne izkusiš, si vedno pristranski in ne moreš da nebi sam sebi dajal večjo pomebnost, kot ti gre.. drugim pa manjšo.. Jaz ne opisujem da ne obstajam tudi v vseh nivojih nižje.. toraj na nivojih kjer obstajajo vsa ta pravila, ki so tudi tebi smiselna.. Ampak ko izkusiš sam Izvor, je težko da bi z vsem navdihom opisoval še karkoli druga, ker to je nekaj kar se tako globoko vtisne v vsako celico tvojega bitja in da te to prevzame in navdihne tako trajno, da te to nikdar več ne spusti.. To postane stalnica in vseprisotnost Sebe.. Tudi če v kakih opravilih izgubljaš stik s tem (in gre to začasno vstran), je skoraj nezmožno, da se to nebi samo, naravno vrnilo k tebi, ali da se nebi sam zavestno premikal nazaj v to stanje! Njavišji namen je, da vsak od nas to izkusi in to se bo slej ko prej zgodilo vsakemu ! Realizacija tega v naših življenjih je ravno namen te celotne kreacije. Zato je brezpredmetna vsaka nevoščljivost, tekmovalnost ali pač karkoli, kar se skozi tebe trudi mojo izkušnjo dajati v nič.. Ker moj namen, je da bi vsakdo od nas to doživel.. To je edino kar želim dati temu svetu, moja najgloblja motivacija za vse nas.. vse ostalo so le začasni cilji ali opravki, ki se jih seveda tudi sam grem v temu življenju.. ker so očitno tudi pomembni in jih je tudi treba spoštovati.. Ampak gre za prioritete. Jaz sem najvišji blagoslov že prejel, ker sem v pravi situaciji se popolnoma predal "izkušnji", ki je to od mene takrat zahtevala.. Pa nisem se sploh čutil sposobnega in nisem jaz tega dosegel s svojo voljo.. Vbistvu je bil nek namen pač, da to izkusim, ker mi takrat ni bilo dano sploh, da bi se pred tem lahko umaknil in se je celotna kreacija postavila mi v oporo, je bila ob meni in me vstrajno in brez možnosti, da odneham stopam in vstopim, vodila do te izkušnje. Moj namen sedaj je tej izkušnji dovoliti, da vpliva name v vseh vidikih mojega življenja in da transformira vse vidike mojega bivanja in obstoja, tudi v formah v katerih se tudi še nahajam. In seveda sočasno da delim to najglobljo čudovitost, svetost z vsemi ostalimi. Če je sprejeta ali ne. Jaz sem v vsakem primeru izpolnjen, ker je to vse kar, bi si lahko kot bitje kadarkoli želel.. in po svojih zmožnostih sem si vedno lahko želel mnogo manj.. takemu darilu se moraš prepustiti, ker lastna pričakovanja in zgodbice iz Ved so le ovira do tega.. in so mnogo manj, kot ti lahko prinese pristna predaja neznanemu.. In seveda mi je dokaj vseeno, če to kar delim, če to okolica že sprejema ali ne.. Je pa dejstvo, da slej ko prej bo to naša skupna realnost bivanja in tega se veselim zase in za vse nas. To je pač radostno sporočilo, ki ga imam za povedati (vsem nam - tudi sebi). Upam da koga navdihne in mu pomaga se odpirati pravim stvarem v svojem življenju še naprej in počasi odslavljati to, kar je vbistvu omejujoče in ovira na tej najpomembnejši poti (pa se tega mogoče še ne zaveda).. ker pot do te izkušnje je namen celotnega stvarstva in ne obstaja nihče, ki mu to enkrat ne bo uspelo, ker tam se vse začenja in vse se tam končuje.. in tako dalje, za vedno. In je škoda, da bi moral živeti tukaj v odsotnosti te izkušnje in upati, da ko umreš, da (mogoče) tam pristaneš, ker ne vidim da je to sploh opcija, vsaj trajno ne.. Namen je to utelesiti v vseh možnih vidikih pojavnosti, tudi v fizični. In telo, materija idr, niso samo neka maya, ki se mora čimprej izničiti, ampak je namen najglobljo najbolj sveto točko Izvora, vnesti v ta polja prebivanja in dovoliti, da "to" deluje tudi tukaj in to je edino kar bo preobrazilo fizične, astralne, eterične in kavzalne ravni.. toraj vse ravni ki so še kakorkoli lahko pod vplivom "slabih" sil. To je ena in edina rešitev. Ali edina rešitev, ki je trajna! Vse ostalo je le borba z mlini na veter, ki se nikoli ne konča. In ta borba je vbistvu izraz nepripravljenosti teh ki se tega grejo, nepripravljenost vstopiti v to izkušnjo Izvora. Je pa vsaka izbira prava in vsak jo izbira tako dolgo, dokler mu je to dovolj. Ko ti to ni dovolj iščeš dalje, ali pa "to" išče tebe in te tudi najde.. Kakorkoli že se zgodi, slej ko prej si najden/a.

Saj ne da se ne strinjam s tabo.. Ker mi je vse logično kar pišeš.. in tudi meni je bilo logično, dokler nisem imel izkušnje tega, kar ti imenuješ "Pramatma".. In ta božanska pozicija, ki je večno del mene-tebe-vsega.. to pozicijo lahko sedaj uporabljam tudi v praktičnih vidikih tega 3,4,5D življenja in ugotavljam, da je zelo dobrodošlo to ohranjati tudi tukaj.. se širša slika življenja zelo hitro spreminja v skladu z najvišjo vizijo.. vsaj meni.. Ne vem zakaj pa tebe to tako moti, če izražam pač svoje poglede, izkušnje in nato posledično moje osebne pristope k vsem vidikom življenja, na podlagi te izkušnje ki sem jo pač imel in je sedaj pač postala neločljivi del mene..

To je vsekakor vse res kaj praviš.. Gre bolj za to kje ima kdo fokus in kaj ga fascinira. Jaz sem enkrat šel skozi proces ko se je maya razblinjala plast po plasti, skozi vse plasti, do te točke, ko ni bilo ne bitij, niti več oblik, na koncu tudi energija izgine.. in nato ostanejo le še te točke atme, ki druga drugo opazujejo skozi prozorne pregrade.. to je neskončno morje atem, ki s procesom gledanja hkrati gledajo, so gledana in so prostor med dvema točkama gledanja.. in nato doživiš kako vse to počneš hkrati, skozi neskončno atma pozicij.. in za tem prideš do izkušnje, da je le eno bitje, ki se gleda skozi miljarde objektivov.. in nato se opne med temi atmami razblinejo in se vse pristane le v eni točki.. in ostane le ta ena vseprisotna zavest in tam se zaveš, da nič druga nikdar ne more biti, niti nikdar ni bilo.. itd.. A na tej fazi atem, se to eno bitje ves čas opazuje, pusti samemu sebi da ima odnos do samega sebe.. kar koli daje ven, sočasno čuti skozi tega ki na drugi strani prejema.. in vsako tako atma izhodišče vbistvu ves čas gleda-doživlja celoto sebe, skozi odboj realnosti pred sabo in je tudi hkrati celota sama.. celote iz te točke pogleda.. In od tukaj si opazovalec, ki je hkrati opazovano in tudi prostor med obojim.. enako je z vsemi drugimi interakcijami.. In če zmoreš iz te najvišje realnosti pristopati k izzivom v 3D, 4D, 5D realnosti, potem se stvari začnejo spreminjati s svetlobno hitrostjo..

Ljubezen ni nujno da se izraža (le) skozi emocije.. To je zemeljska predstava, ki ljubezen razumeva, na način kot to prepevajo viže iz pop pesmi.. Ljubezen je nekaj nadprisotnega-vseprisotnega.. nekaj kar zaobjema (tudi) vse emocije, vse energije, povzroči popolna povezanost Enost z vsem in vsemi,.. in tukaj je sočasno prisotno tudi Višje Vedenjem - Modrost, pravtako je tukaj tudi polna Moč delovanja, uporaba energij v kreativne namene in utelešanje teh moči.. Emocije: emocije vedno nihajo ja.. A vseeno lahko sam/a upravljaš z njimi in jih vodiš po želji, tudi ko imajo tvoja čustva že nek svoj momentum premikanja, torej ko se premikajo nekam, brez da jih ti zavestno tja usmerila.. Bistvo zavestnega dela s čustvi je da najprej najdeš svoj Center. Ko veš kaj je to je "Center", potem lahko čustva od tam (najprej) opazuješ in zato dovoliš čustvom prosto pot skozi sebe.. Tukaj se najprej učiš, da ti čustven naboj več ne posrkajo tvojega zavedanja.. kot tudi da te ne posrkajo več iz točke opazovalca.. Prezkušnja čustev se vedno skriva v tem, da te želijo posrkajo vase na način, da ti spet postaneš le čustvo (in nič druga).. Toraj, da vsaj za trenutek pozabiš na vse ostale dele sebe in se zlepiš z njimi.. Jaz sem jezen, jaz sem vesel, kako sem zalosten/a, kako sem vzhičen/a... itd. V teh pozicijah čustva dejansko še upravljajo s tvojo zavestjo in točka opazovalca tukaj še ne obstaja, saj jo naboj čustev posrka vase.. Ko pa se udomačiš v svojem Centru, potem si skozi vsako dogajanje sočasno tudi opazovalec svojih čustev, izkuševalec svojih čustev in tudi njihov upravljalec.. Zato lahko po želji tudi zavestno spreminjaš nek čusteni tok ali generiraš posamezne čustvene naboje v skladu s situacijo ali v skladu s tem kako energijo želiš dodati v neko situacijo ali v določeno okolje.. Biti zavesten in vstopati v naporna okolja in tja vnašati določene kvalitete, je eno.. Spet čisto drugo pa je: Biti v šundru, v kaosu, v večnih motnjah in posrkan v drame.. Večina ljudi se obkroža z vsem tem kaosom le zato, ker se boji tišine in soočenja z svojimi čustvi, lastnimi strahovi, občutki nevrednosti, nerazrešenimi bolečimi čustvi in še s čem drugim.. Tako da bitja, ki si izbirajo realnosti "5 članska familija na 50 kvadratnih metrih" , pri večini take izkušnje izvirajo iz "duhovne bolezni" bežanja od samega Sebe.. In zato je a njih boljša izbira kakršenkoli kaos, drame in tudi vse možne oblike fizičnega in psihičnega tpljenja, je za njih še vedno boljša opcija, kot pa: kot tišina, lastna globina ničnost, občutki na poti tja in soočanje s samim Sabo. Ker to jim predstavlja gorzo in bi se okrožili z čimerkoli, le da se ne rabijo s tem v sebi soočat.. Samo da je čimveč motenj, vseeno v kaki obliki. To sem prej preskočil, ker nisem vedel katere bajke točno misliš? Misliš dele v članku kjer je govora o ljubezni? Ali cel članek, o žarkih in to..

Aja to misliš.. ja saj tudi te zgodbe so tudi delno resnične in vse to tudi obstaja tu nekje.. in ja, bolj se ukvarjaš s temi idejami, bližje pride to do tebe.. in bolj realno je. Ampak jaz sem govoril o najvišji resnici.. tam kjer vsega tega ni več.. Ko izkusiš to veš, da tukaj ni več teh številk o katerih sprašuješ, ker tukaj se vso žiljenje združi in si nedeljiv od vsakega delčka celote, zato se ni možno več ocenjevati ali se izvzemati (biti kaj več ali kaj manj), saj je povezava z vsem ostalim premočna, da bi taka ideja še lahko obstajala.. Če si me to sploh spraševal.. Mogoče si pa samo mislil rečt, da premalo ljubezni premorem, glede na.. Ne vem, verjetno jo izražam koliko pač znam/uspem to izražat.. Verjetno vsak od nas izraža iz sebe najbolje kot lahko. In vsak od nas se enako trudi, kjerkoli se pač nahaja in vsakemu življenje servira do roba njegovih zmožnosti.. Zato nas vidim da smo vsi v istem in imamo vsi enake zadeve za izkusiti..

Prej si rekel da se temne sile vmešavajo v evolucijo in rušijo božanski plan.. Vbistvu pa gre le za to, da te sile rušijo tvoj osebni (omejen) plan, ki ni več v skladu z višjim planom in zato rabiš "vzpodbudo" da se premakneš izven teh svojih omejitev dojemanja.. Ko dojameš višji plan, dojameš tudi, da se nobena temna sila ne more vmešavati v njega ! Ljubezen ni čustvo.. zato pa sem te vprašal po tvoji osebni definiciji, ker najverjetneje ga definiraš kot najvišje čustvo. Zato ker ko izkusiš vso kapaciteto "ljubezni", doživiš tudi popolno uravnovešenje temne-svetle strani. In sočasno s tem prihaja tudi vedenje, da nič ni v nasprotju z božanskim planom, niti nikdar ne more biti v nasprotju z božanskim planom.. Gre le za izkušnje, ki si jih že doživel in za izkušnje, ki se jih še bojiš doživeti in se zato blokiraš pred njimi.. Kje si ustvariš te meje, tam so tudi meje tvoje osebne evolucije.. Zato ljubezen je vedno dovolj, dovolj za karkoli, če pač veš kaj je ljubezen.. V tem prostoru je polno vedenje, poznavanje božanskega plana, kjer imaš uravnovešena dualna nasprotja in ti te sile ne vlečejo več levo, desno.. Zato tukaj tudi ni več govora o temnih silah, saj jih vidiš da delujejo tam kjer so potrebne in niso več tvoja grožnja ali še manj grožnja božanskemu planu.. Grožnja si vedno le sam sebi, saj se blokiraš pred tem kar si sam sebi zastavil, tvoj osebni najvišji plan kar ti želiš izkusiti v svoji kreaciji.. Temne sile "od zunaj" ti trkajo na vrata le takrat, ker se zapiraš pred neizogibnim in si ne upaš stopiti naprej.. In ja ko živiš že na puf (kot zgoraj lepo opisuješ), takrat res temne sile poskrbijo, da te butnejo ven iz svojih okvirjev.. in poskrbijo da prideš na nulo v svoji bilanci.. A res misliš, da je modro kupovati hišo za miljon, s krediti? Ali misliš, da je to božanski plan? Ali si pač precenil širino svojega plana in ne vidiš njegovih omejitev in zmot ki te vodijo.. Nikdar ne pridejo temne sile in se vmešajo v tvoj "božanski" plan! Vedno pridejo le sile izravnave, ko si preveč izven lastnega centra in ko predolgo stopaš po poteh, ki niso več v skladu s tvojim božanskim planom !

Ti si vbistvu duhovni ateist.. Na nek način govoriš kot da obstaja bog.. Vbistvu pa govoriš, da stvarsvu vladajo temne sile, ki jih niti bog ne more obvladati.. Kar pomeni da zate so temne sile bog, saj so mogočnejše od boga.. saj po tvoje lahko počnejo nekaj kar je v nasprotju z božjimi zakoni in bog jih ne more ustaviti.. Iskreni namen je govoriti, širiti, deliti, "to" kar opažam, da ljudje še nimajo.. Kaj je zate sploh ljubezen? (ali definicija ljubezni) Osebna obarvanost tega pojma povzroča ponavadi velika nerazumevanja med ljudmi..

Ne to pa ne, niti malo ne.. Ja res je.. Saj tudi s spanjem ni nič prveč narobe.. pač svobodna izbira.. Če nekdo to zares izbere, nima smisla silit v kaj druga.. Ja saj je to tudi res.. Ampak tudi tukaj vidiš da obstaja odziv oklice odvisen tudi zelo od tega, kaj ti v okolico oddajaš.. Ne rabiš se toliko s to karmo ukvarjati, saj to se zelo hitro pogliha, ko je iskren namen.. In nikdar ni karme veliko drugje, kot jo je tam kjer si jo sam naložiš.. To kar govoriš o "razsvetljenem bitju".. to se je že zgodilo.. In glej vse je preobraženo, karma zaključena, vse je dovršeno in vseeno je dovoljeno vsakemu se iti svoje sanje naprej, dokler sam to želi in dokler le to izbira zase.. Ker ta balonček časa to omogoča, tudi ta navidezena linija inkarnacij itd.. Vse to je balonček znotraj večnosti, ko ta balonček poči si še vedno na istem mestu, na katerem si tudi sedaj, samo da dojameš da nikdar nisi odšel od "tam".. Problem ni denar.. Ker je danes denar ljudem pač tako pomemben, se zato pač velika čiščenje in soočanja, dogajajo pač tukaj, kjer ljudje dajejo največ fokusa in pomembnosti.. In sile ki vlečejo levo, desno, gor dol so pač normalne.. Sile ki imajo pač svoj namen na določenih poljih kreacije.. Vglavnem ko to začneš dojemati kot nadelžnost, ko ti je to res že odveč, potem te sile (v sebi), najlažje izravnaš v ljubezni. In če ti je všeč lahko to stanje tudi ohraniš, trajno.. Ali da se najprej vsaj odločiš da je to tvoja izbira tudi zate.. zavestna izbira.. in potem se vedno najde pot, kjer se ta izbira tudi realizira v tebi.. In ko to narediš, najlažje daš možnost tudi drugim.. da še njim to uspe.

Kaj pa če si, kaj pa če nisi.. Kajpačeji tukaj niso več potrebni, ker tukaj ves čas deluje Vedenje.. malo bolj se odpri do povedanega in mogoče tudi ti začutiš to za trenutek.. Če nič nisi začutila in če ne veš zakaj kajpačeji tukaj niso več potrebni, potem nisi prejela tega kar sem ti prej sporočal, kar potem pomeni, da sporočilo ni zate.. jk Nisem jaz izrazil, da to kar počneš ne deluje.. Ti praviš, da je stanje vedno slabše in da gre vse navzdol itd.. Kar potem samodejno pomeni, da to kar počnete ne deluje.. Ampak sedaj pa opisuješ vse kar čudovitega ste dosegli in kako gre vse v dobro smer.. Potem pa sprejmi, da gre vse v dobro smer in samo nadaljuj v tej smeri naprej.. Vidiš takoj deluje, ko spremeniš.. Zdaj pa povej če res nisi sam kreator vseh odzivov iz "okolice"..

Toraj če praviš da veš, potemtakem odgovora ne potrebuješ. In če ga ne potrebuješ, ne vidim potrebe, da bi ti ga dajal.. Kaj je tvoj namen, da postavljaš vprašanja, na katere odgovore že imaš? A je tvoj namen še vedno enak, kot je bil že vedno do sedaj? Ali si že uspel kak premik naredit..

Taki ne hodijo v mojo bližino, ker bi jih preveč zmlel.. v svoj užitek.. vprašaj raznorazne packe, ki jim je življenje križalo pot z mojo.. Drugače pa vse ostaja, tam kjer je temu (še) mesto.. In na gobalni ravni, vi ki ste v občutku žrtve in tisti ki so v občutku oblasti, ste drug drugemu namen, saj predstavljate drug drugemu kontra pol skupnega dualnega pola.. Zato nima smisla stopati na stran enega ali drugega, ker se da celostno delovati (na vse to hkrati) in (meni) se ni treba mešati v posamezne zgodbe dualnosti.. In če tega zavedanja, ki ti ga (zgoraj) opisujem še nimaš, si bore slabi aktivist, saj bolj prispevaš k neravnovesjem, kot pa pripomoreš k ravnovesju.. Večna borba "luči" z "temo", ki ima svoj motiv v borbi in ne v luči (ali temi).. zato je pravi motiv teh, ki se to grejo, le večna borba in si ne želijo sploh konec tega.. saj se iz borbe napajajo in iz borbe črpajo svojo energijo za obstoj.. saj je že skoraj vsem samoumevno, da ena stran ne more poraziti druge.. To bi ti mogel že vedeti.. A še ne veš? Ali zakaj to sprašuješ?

Ni potrebe da mi verjameš.. Jaz samo opisujem kako izkušam vse to.. In jaz vidim napredek, evolucijo, prečiščevanje starega, ustvarjanje novega.. itd.. Vidim pa da je ogromno ljudi fokusirano na slabo in ne vidijo širše slike.. tudi ti.. in od tu pesimizem, črnogledost.. Fokus na slabo pa jih tako držijo lastne nerazrešene vsebine v sebi.. bolečinska telesa, omejujoči vzorci in tudi ločenost od višje vizije in ločenost od lastnih potencialov.. in še kaj.. Ni problemov, so le izzivi.. Če nebi bilo izzivov, bi bilo v življenju premalo poriva, da bi življenje lahko še obstajalo (v taki obliki) in bi se sesedlo samo vase.. Zato so izzivi dobra stvar in so prijetni, zaželjeni, saj iz tebe vedno izvabijo tisto, kar te vodi naprej, v kaj novega, lepega, prjetnega, zanimivega, naprednejšega.. Univerzalna popolnost je del vsakega "problema", izziva ali česarkoli se kadarkoli dogaja.. Če si jo v vsakem trenutku sposoben videti/doživljati, je to seveda zelo izpolnjujoče zate.. Če je ne vidiš/izkušaš, ne nič hudega, "TO" se vseeno dogaja ves čas, ti pač izbiraš, da zaenkrat gledaš vstran.. In Vesolje ti je vseeno hvaležno, saj s tem ustvarjaš izkušnjo, ki je brez tebe ne bi bilo.. In v kreaciji je vsaka izkušnja ki nastane dragocenost, zato realnosti ni treba spreminjati.. Razen če si to zaželiš..

Ne boš mi mogel ničesa vzeti, če ni tak najvišji namen v tej situaciji.. Zato ne vem zakaj bi spreminjal nekaj kar že popolno deluje in kar je univerzalni (božanski) kozmični zakon.. Povedano drugače, noben mi še nikdar ni vzel ničesa, ker je bilo moje ali kar bi sodilo k meni.. Kar ni več moje (del moje poti), pa samo odide iz mojega življenja.. in to se ponavadi zgodi, brez da bi bil potrebna neka oseba, ki bi mi to morala odvzeti.. ponavadi sam povzročim "izgubo" tega..

Zato pa si v vsem v precepu in pri tebi ne vidim, da bi lahko doživela harmonijo, kjerkoli.. ker si v svojem bistvu razklana.. Sam osebno ne razumem zakaj bi kdorkoli imel na eni strani "duhovnost", na drugi pa "praktično življenje"? Ker potem nimaš nič od duhovnosti in nič od praktočnega življenja, saj sta drug drugemu le ovira.. in to povzroči da se le vrtiš v enem in istem začaranem krogu.. Dokler ta pot ni ena pot, potem ne boš mogla nič trajno doseči. Pa tudi harmonije ne moreš vnašati v svet, ker je niti v sebi ne znaš doseči.. Zato če se zapreš nekam in nič ne počneš navzven, boš še najbolj koristila svetu, ker vsaj ne boš aktivno delala na razširjanju te lastne neharmonije v širšo okolico.. Le kako nebi razvoj na svetovni ravni vplival na njega, če ta izvira iz njega.. Normalno da vpliva na njega, saj to kar opazuje, to je le tisto kar iz njega seva navzven.. Če je dovolj sto ljudi v meditaciji, da se zmanjša kriminal v mestu za 30%, potem veš da če prestopiš v zavest (ki ti jo opisujem) je dovolj le 10 ljudi, da to stanje držijo trajno na višji ravni za celotno mesto.. (deluje) Ali povedano drugače, eno razsvetljeno bitje je dovolj, da spremeni celotni univerzum, v najvišjo možno vizijo bivanja.. Pa ne čez aktivizem, ki ga ti opisuješ.. Da pa vem da je to možno pa ti lahko povem v praksi, da kot otrok nisem dojel, zakaj svet tako funkcionira, kot takrat pač je in sem jasno videl vizije, kako bi moral.. In z vsakim desetljetjem vidim kako se svet približujem tem vizijam in meni.. počasi in vstrajno.. Zato vem da bo ta proces slej ko prej izvršen.. Zato, če se ti ne izgubiš v "zunanjem" svetu in te svet ne posrka, potem se ta svet izgubi v tebi in nastane tak kot so tvoje najvišje vizije.. Tudi ene druge vizije, ki sem jih imel kot najstnik so trajno ostale pri meni in sem pravkar bil popeljan, da jih sedaj fizično uresničim..