Mojima staršema in starima staršema želim miren počitek. Po dolgih in napornih boleznih si ga resnično zaslužite. Mami, tvoja smrt me je spremenila iz najbolj razvajene male deklice v zaprto školjkico, ki ni znala izraziti svojih čustev in misli. To je bilo dolgo obdobje introvertnosti, pasivnosti, zaprtosti in zamorjenosti... Tvoji objemi so bili nekaj najbolj toplega na svetu in cigaretni vonj in kava ob 6h zjutraj me vrnejo v najin čas. Oči, tvoja smrt me je spremenila u party machine. Vse kar je bilo mogoče konzumirati to tudi sem.. no kar se legalnih stvari tiče...ker je najlažje pozabiti če se ne zavedaš zase.... čutim kot da ti nisem dovolj povedala da te imam resnično rada kljub najinim nesporazumom, žal mi je da te nisem bolj spoznala kot osebo ne kot očeta... in končno staramama, ti si me streznila.... tvoja bolezen je bila najdaljša .... upam da sva ti jo z bratom vsaj malo olajšala... čeprav vem da bi te večkrat lahko obiskala in povedala koliko mi pomeniš.... življenje se je razsulo na koščke ko si umrla in sedaj ga sestavljam kot puzzle... jaz pa se počutim 3 leta stara.... učim se živeti znova in delati stvari prav... Po neki strani se vam zahvlajujem, ker lahko rečem da ste me utrdili, vsak s svojim karakterjem in odhodom .... Ni mi bilo lahko z vami in brez vas je še težje. Pogrešam vas šele zdaj. Prej nisem nikoli jokala, nikoli mislila na vas, zdaj po vseh teh letih se je vrnilo in rane so se odprle in zdaj je kot je.... oklep je odpadel, ni ga več, now it's just me, myself and I