Če nekega dne začutiš, da moraš jokati... Pokliči me! Ne obljubljam ti, da te bom spravila v smeh, toda lahko jočem s teboj! Če nekega dne želiš zbežati, ne boj se... Pokliči me! Ne obljubljam ti, da te bom ustavila, toda lahko bežim steboj! Če nekega dne, ne želiš slišati nikogar... Pokliči me! Obljubljam ti, da bom s teboj in da bom molčala! Toda, če nekega dne pokličeš... in ti ne odgovorim... pohiti k meni, morda te potrebujem! Samo to ti polagam na dušo, ni vse tako kot se prvi trenutek zdi in morda si slabo ocenil, da so laži. Jih ni, misli so se zbistrile, zaupanje je bilo veliko vsaj z moje strani in resnično mislim, da si nisem tega zaslužila. Z veseljem sem dajala, z veseljem dobivala in če sem bila prezahtevna, oprosti. Moja duša je tebi odprta še vedno, brazgotine so in bodo ostale, a lahko zbledijo. In kadar misliš, da je cel svet proti tebi, potem ponovno dobro poglej: morda si ti svetu obrnil hrbet. Upam, da se tvoj pogled ustavi na teh besedah, da se te dotaknejo in da začutiš njihov namen. Ne bom pokazala ne žalosti, ne solz, na zunaj ne, duša pa ni vsakemu odprta......