Sanjica! Ne vem, koliko si stara in morda niti ni pomembno, pa vendar... Zelo lepo in tocno si napisala, lepse sploh ne bi mogla. Vem kako se pocutis, ker sem imel tako izkusnjo v lajfu in je na koncu malo manjkalo, da nisem padel cez rob. Vcasih se ne cutimo dovolj mocni, da bi kljubovali zivljenju in izzivom, ki nas cakajo in nas je strah. Pa vendar nekateri ta strah premagajo, nekateri pa ne, oziroma ne vidijo nobenega izhoda, razen seveda samomor. Poglej, zivljenje je kratko, zakaj bi ga skrajsevali.....saj vem, nisem razmisljal tako, ko sem bil v tvoji situaciji, pac pa zdaj razmisljam tako. Ce mislis, da sama ne zmores, poizkusi najti oporo v osebi, ki te bo (te ima) imela rada in ji ne bo vseeno zate. In s tem ne mislim nujno starse, ker vcasih njihova ljubezen ni dovolj, oziroma je drugacna, kot tista, ki nam jo lahko ponudi partner. In pa, poizkusi najti v sebi pozitivne lastnosti in jih se dodatno razvijaj. Pocutila se bos bolje in okolica te bo bolje sprejemala. In ne reci, da jih nimas, ker jih ima vsak clovek (celo najhujsi kriminalci ) Drzi se, mislim nate!