Tudi jaz mačona sem imela podobno mnenje kot ti ....pred leti. Ne ni potrebna tvoja lastna kri, da imaš otroka rad ...vsak otrok naj bo ljubljen, mora biti ljubljen ...mora čutiti ljubezen pa toplino. Tako očeta kot matere, ker če tega nima še vedno je v njem hrepenenje po materini ljubezni ( ja, kakorkoli že, mati nosi otroka v sebi od spočetja do rojstva) tisti prvi stik, čutenje je le prvo materino. Kasneje je na vrsti oče pa okolica, ki pa sta enakovredno pomembna za otrokov »zdrav« razvoj. Če tega ni človek nosi posledice, ki se kaže kasneje ko je že odrasel. Spoštujem odločitev ženske, ki se pač odloči za splav, njena odločitev v tistem momentu se je naboljše odločila tako kot je vedela in znala. Kot tudi spoštujem odločitev ženske, da si ne želi otrok, tudi to je njena odločitev njena volja in ima pravico do nje. Kljub vsemu pa( to je moje mnenje) kdo mi daje pravico, da odločam o življenju malega bitja, ki se je odločil, ki me je izbral za svojo mamo, da ga ne sprejmem, ki me je postavil na preiskušno? Imam to pravico, da ga zavrnem ali da mu nudim toplino pa zavetje, konec koncev se podam v novo preizkušnjo, ki se mu reče življenje. Materinstvo je dar – nosečnost je dar, veliko žensk se želi tega daru pa jim je na žalost odvzeta. Če si ljudje (v normalnih okiliščinah) otrok ne želijo, naj za to predčasno poskrbijo...obstaja kontracepcija, steralizacija. Seveda druga zgodba pa je pri hujših stvareh ....kot so posilstva, Nisem hotela moralizirat...povedala sem samo moje mneneje , moje stališče do splava.